Priznavajmo Jehovovo oblast
Priznavajmo Jehovovo oblast
»Ljubezen do Boga namreč pomeni to, da izpolnjujemo njegove zapovedi; pa vendar njegove zapovedi niso v breme.« (1. JAN. 5:3)
1., 2. a) Zakaj se mnogim danes upira že sama misel na to, da bi se morali podrejati oblasti? b) Ali se ljudje, ki pravijo, da se ne pustijo nikomur voditi, zares nikomur ne podrejajo? Pojasnite.
BESEDA »oblast« danes v mnogih vzbuja negativne občutke. Številnim ljudem se upira že sama misel na to, da bi se morali komu podrediti. »Nihče mi ne bo govoril, kaj naj delam,« je stališče ljudi, ki se imajo za nekonformiste. Toda ali res nikogar ne poslušajo? Kje pa! Večina takšnih se preprosto uklanja merilom številnih ljudi, ki jih je oblikovala »ta stvarnost«. (Rim. 12:2) So daleč od tega, da bi bili svobodni, saj »sužnjujejo pokvarjenosti«, če se izrazimo z besedami krščanskega apostola Petra. (2. Pet. 2:19) Živijo »tako, kakor živi ta svetovna stvarnost, kakor hoče vladar oblasti zraka«, Satan Hudič. (Efež. 2:2)
2 Neki pisatelj se je širokoustil: »Nikomur ne dovolim, da bi mi predpisoval, kaj je prav in kaj ne – ne staršem, ne duhovniku, ne guruju niti Bibliji.« Res je, da nekateri zlorabljajo svojo oblast in si ne zaslužijo naše poslušnosti. Toda ali rešitev tiči v tem, da odločno zanikamo vsako potrebo po vodstvu? Če le bežno preletimo naslove v časopisih, lahko dobimo streznjujoč odgovor. Kako žalostno je, da je večina ljudi manj kot kdaj prej pripravljena sprejeti vodstvo, pa čeprav ga človeštvo ni še nikoli tako zelo potrebovalo!
Naš pogled na oblast
3. Kako so kristjani v prvem stoletju pokazali, da niso slepo podrejeni človeški oblasti?
3 Kristjani gledamo na stvari drugače kakor ta svet. To pa ne pomeni, da slepo storimo vse, kar nam je naročeno. Prav nasprotno! Včasih moramo odreči poslušnost celo komu, ki ima oblast. Tako je bilo tudi s kristjani v prvem stoletju. Ko so denimo veliki duhovnik in drugi, ki so sestavljali sanhedrin, apostolom prepovedali oznanjevati, se jim ti niso uklonili. Kristjani niso nehali delati tega, kar je prav, čeprav jim je to ukazala človeška oblast. (Beri Apostolska dela 5:27–29.)
4. Povej nekaj primerov iz Hebrejskih spisov, ki pokažejo, da mnogi Božji služabniki niso slepo ravnali tako, kakor bi večina.
4 Podobno so bili odločeni ravnati številni Božji služabniki v predkrščanski dobi. Mojzes se denimo »ni hotel imenovati sin faraonove hčere. Raje je izbral trpljenje skupaj z Božjim ljudstvom«, četudi si je s tem nakopal »kraljevo jezo«. (Heb. 11:24, 25, 27) Jožef je zavrnil Potifarjevo ženo, čeprav je vedel, da se mu lahko maščuje in da bo zaradi nje morda trpel. (1. Mojz. 39:7–9) Daniel »se je namenil v srcu, da se ne bo omadeževal s kraljevo jedjo«, čeprav je bilo babilonskemu knezu dvornikov težko sprejeti njegovo stališče. (Dan. 1:8–14) Takšni primeri pokažejo, da so se Božji služabniki v preteklosti neomajno zavzemali za to, kar je prav, ne glede na posledice. Drugim se niso uklonili zgolj zato, da bi si pridobili njihovo naklonjenost. Enako bi morali ravnati mi.
5. V čem se naš pogled na oblast razlikuje od pogleda, ki ga ima svet?
5 Poguma, ki ga želimo kazati, ne gre zamenjevati s trmoglavostjo; niti ne spadamo med ljudi, ki se upirajo oblasti, ker se ne strinjajo z njeno politiko. Ne, odločeni smo, da bomo Jehovovi oblasti dali prednost pred oblastjo katerega koli človeka. Kadar je torej človeški zakon v nasprotju z Božjim, se nam ni težko odločiti. Kakor apostoli v prvem stoletju smo pokorni Bogu, in ne ljudem.
6. Zakaj je to, da poslušamo Jehovove zapovedi, vedno najboljše, kar lahko storimo?
6 Zakaj pa nam ni težko priznavati Božje oblasti? Ker imamo stališče, kakršno je opisano v Pregovorih 3:5, 6: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« Prepričani smo, da se za vse, kar od nas pričakuje Bog, prej ali slej izkaže, da je v naše dobro. (Beri 5. Mojzesova 10:12, 13.) Jehova se je pravzaprav predstavil Izraelcem takole: »Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi.« Zatem je dodal: »O da bi bil pazil na zapovedi moje! tedaj bi bil kakor reka mir tvoj in pravičnost tvoja kakor morsko valovje.« (Iza. 48:17, 18) Tem besedam trdno zaupamo. Verjamemo, da je to, da poslušamo Božje zapovedi, vedno v naše dobro.
7. Kako naj bi ravnali, kadar ne razumemo popolnoma, zakaj je v Božji Besedi neka zapoved?
7 Oblast Boga Jehova priznavamo in se ji podrejamo, četudi ne razumemo popolnoma, zakaj nam je dal neko zapoved, ki jo lahko preberemo v Bibliji. Pri tem ne gre za slepo vero, temveč za pristno zaupanje. Iz vsega srca smo namreč prepričani, da Jehova ve, kaj je za nas najboljše. Poslušamo pa ga tudi zato, ker ga ljubimo. Apostol Janez je napisal: »Ljubezen do Boga namreč pomeni to, da izpolnjujemo njegove zapovedi.« (1. Jan. 5:3) Vendar k naši poslušnosti Bogu spada še nekaj drugega, česar ne bi smeli spregledati.
Šolajmo svojo zmožnost zaznavanja
8. Kako to, da imamo »izšolano zmožnost zaznavanja«, vpliva na priznavanje Jehovove oblasti?
8 Biblija nas spodbuja, naj šolamo svojo »zmožnost zaznavanja«, da bomo lahko razlikovali »med pravilnim in napačnim«. (Heb. 5:14) Naš cilj torej ni mehanično ubogati Božje zakone. Želimo se usposobiti, da bomo znali razlikovati, kaj je po Jehovovih merilih pravilno in kaj napačno. Radi bi odkrili modrost Jehovovih poti, saj bomo potem lahko rekli kakor psalmist: »Postava tvoja je v mojem srcu.« (Ps. 40:8)
9. Kako lahko uglasimo svojo vest z Jehovovim mišljenjem in zakaj je to pomembno?
9 Če želimo, da bi nam bili Božji zakoni tako dragoceni, kakor so bili psalmistu, moramo o tem, kar beremo v Bibliji, tudi poglobljeno premišljevati. Ko denimo preberemo neko Jehovovo zapoved, se lahko vprašamo: »Zakaj je to zapoved ali načelo modro poslušati? Zakaj bo zame najboljše, če bom tako ravnal? Kakšne posledice so občutili tisti, ki se niso zmenili za ta Božji nasvet?« Ko bomo na ta način svojo vest uglasili z mišljenjem Boga Jehova, bo veliko bolj verjetno, da se bomo odločali tako, kot to želi on. Lahko bomo »doumeva[li], kaj je Jehovova volja,« in se nato po njej ravnali. (Efež. 5:17) To pa ni vedno tako enostavno.
Satan skuša spodkopati Božjo avtoriteto
10. Povej, na katerem področju skuša Satan spodkopati Božjo avtoriteto.
10 Satan že dolgo skuša spodkopati Božjo avtoriteto. Njegov duh neodvisnosti se kaže v marsičem. Razmislimo denimo o stališču, da ni tako zelo pomembno upoštevati Božjo ureditev glede zakonske zveze. Tako nekateri pari živijo skupaj neporočeni, medtem ko drugi razmišljajo, kako bi se rešili svojega zakonskega tovariša. Verjetno bi se marsikdo iz obeh skupin strinjal z znano igralko, ki je izjavila: »Monogamija ni mogoča niti za moške niti za ženske.« Zatem je dodala: »Ne poznam človeka, ki bi bil zvest svojemu partnerju oziroma bi želel biti.« Neki priljubljeni igralec pa je ob spominih na svoje razpadle zveze podobno rekel: »Nisem ravno prepričan, da je v naši naravi biti z nekom do konca življenja.« Dobro bi bilo, da bi se vprašali: »Ali glede zakonske zveze ubogam to, kar pravi Jehova, ali pa na moje razmišljanje vpliva svetno vse dopuščajoče stališče?«
11., 12. a) Zakaj se je mladim včasih težko podrejati Jehovovi oblasti? b) Povej izkušnjo, ki kaže, kako neumno je, če človek ne upošteva Jehovovih zakonov in načel.
11 Ali si še mlad? Če je tako, si kot del Jehovove organizacije posebna tarča Satana, ki skuša spodkopati tvoje zaupanje v Jehovovo oblast. Zaradi »želj, ki so značilne za mladost,« in pritiska vrstnikov bi denimo lahko pričel razmišljati, da so Božji zakoni obremenjujoči. (2. Tim. 2:22) Ne dovoli, da se ti to zgodi. Prizadevaj si uvideti, da je modro upoštevati Božja merila. V Bibliji na primer piše: »Bežite pred nečistovanjem!« (1. Kor. 6:18) Ponovno se vprašaj: »Zakaj je ta zapoved modra? Kako mi bo koristilo, če bom ravnal po njej?« Morda poznaš ljudi, ki se niso menili za ta biblijski nasvet in so to drago plačali. Ali so sedaj res srečni? Ali živijo bolje kakor prej, ko so bili v Jehovovi organizaciji? Ali so res našli srečo, ki je Božjim služabnikom nedosegljiva? (Beri Izaija 65:14.)
12 Razmisli o tem, kaj je pred nekaj časa dejala kristjanka Sharon. »Ker nisem upoštevala Jehovovega zakona, sem zbolela za smrtonosno boleznijo, aidsom. Pogosto se spominjam mnogih srečnih let, v katerih sem služila Jehovu.« Priznala je, da je bilo to, da je prekršila Jehovove zakone, neumno, ter dodala, da bi se morala že prej zavedati njihove vrednosti. Jehovovi zakoni so nam samo v zaščito. Sharon je le sedem tednov za tem, ko je napisala gornje besede, umrla. Njena žalostna izkušnja kaže, da Satan tistim, ki postanejo del njegove hudobne stvarnosti, ne more ponuditi nič dobrega. Je »oče laži«, zato veliko obljublja, vendar se nič od tega ne izpolni – prav kakor je bilo pri Evi. (Jan. 8:44) Prav zares je najboljše sprejemati Jehovovo oblast!
Varujmo se duha neodvisnosti
13. Kako med drugim pokažemo, da se varujemo duha neodvisnosti?
13 Da bi lahko priznavali Jehovovo oblast, se moramo varovati duha neodvisnosti. Če bi postali ošabni, bi namreč lahko dobili občutek, da ne potrebujemo nobenega vodstva. Lahko bi denimo začeli zavračati nasvete tistih, ki so na čelu Božjega ljudstva. To, da nam razred zvestega in preudarnega sužnja daje duhovno hrano ob pravem času, je določil Bog. (Mat. 24:45–47) Zato bi morali ponižno priznati, da Jehova na takšen način skrbi za svoje današnje ljudstvo. Posnemajmo zveste apostole. Ko so se nekateri učenci Jezusa Kristusa spotaknili nad njegovimi besedami in ga zapustili, je vprašal svoje apostole: »Mar hočete tudi vi oditi?« Peter je odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš ti.« (Jan. 6:66–68)
14., 15. Zakaj bi morali ponižno ravnati po biblijskih nasvetih?
14 Če priznavamo oblast Boga Jehova, potem poslušamo nasvete, ki temeljijo na njegovi Besedi. Razred zvestega in preudarnega sužnja nas na primer spodbuja, naj ostanemo »budni in razsodni«. (1. Tes. 5:6) Ta nasvet je v teh zadnjih dneh zelo primeren, saj mnogi ljubijo »sebe in denar«. (2. Tim. 3:1, 2) Ali bi se lahko zgodilo, da bi takšno stališče, ki danes prevladuje v svetu, vplivalo tudi na nas? Seveda. Če bi si pričeli prizadevati za neduhovne cilje, bi nas to lahko zazibalo v duhovni spanec ali pa bi zabredli v pridobitništvo. (Luk. 12:16–21) Kako modro je torej poslušati ta biblijski nasvet in se varovati tega, da bi se v življenju osredinjali samo nase, kakor to počnejo mnogi v Satanovem svetu! (1. Jan. 2:16)
15 Duhovno hrano zvestega in preudarnega sužnja razdeljujejo postavljeni starešine v krajevnih občinah. Biblija nam prigovarja: »Ubogajte tiste, ki med vami vodijo, in se jim podrejajte, ker bedijo nad vašimi dušami kot taki, ki bodo dajali odgovor. Tako bodo to delali z veseljem, ne pa z zdihovanjem, ker bi vam to bilo v škodo.« (Heb. 13:17) Ali to pomeni, da so občinski starešine nezmotljivi? Nikakor ne! Bog vidi njihove napake jasneje, kakor bi jih lahko kateri koli človek. Vendar kljub temu pričakuje od nas, da smo se jim pripravljeni podrejati. Če s starešinami sodelujemo, pa čeprav niso popolni, dokazujemo, da priznavamo Jehovovo oblast.
Pomembno je, da smo ponižni
16. Kako lahko pokažemo, da priznavamo Jezusa za Glavo krščanske občine?
16 Nikoli ne smemo pozabiti, da je Glava občine v resnici Jezus. (Kol. 1:18) To je eden od razlogov, zakaj ponižno upoštevamo navodila postavljenih starešin in jim tako kažemo, da jih »še posebej ceni[mo]«. (1. Tes. 5:12, 13) Seveda pa lahko tudi sami občinski starešine kažejo, da so podrejeni, s tem da pazijo, da občini posredujejo Božje sporočilo in ne lastnega mnenja. Ne gredo »dlje od tega, kar je pisano«, da bi širili lastno mišljenje. (1. Kor. 4:6)
17. Zakaj je častihlepnost nevarna?
17 Vsi v občini bi se morali varovati tega, da bi si prizadevali za lastno slavo. (Jan. 8:50) V to zanko se je očitno ujel eden od znancev apostola Janeza. Apostol je o njem napisal: »Diotref, ki med njimi rad zaseda prvo mesto, od nas ničesar ne sprejema s spoštovanjem. Zato bom, če pridem, spomnil na njegova dela, ki jih počne, ko s hudobnimi besedami govoriči o nas.« (3. Jan. 9, 10) V tem se skriva pouk tudi za nas danes. Spodbujeni smo, da izkoreninimo vsako sled častihlepnosti, ki jo lahko opazimo pri sebi. V Bibliji piše: »Pred pogubo prevzetnost in pred padcem napuh.« Tisti, ki priznavajo Božjo oblast, ne smejo dopustiti, da bi postali predrzni, saj bi si s tem le nakopali sramoto. (Preg. 11:2; 16:18)
18. Kaj nam bo pomagalo priznavati Jehovovo oblast?
18 Bodi torej odločen, da se boš upiral duhu neodvisnosti in priznaval Jehovovo oblast. Občasno si vzemi čas in s cenjenjem poglobljeno premišljuj o tem, kako veliko prednost imaš, da lahko služiš Jehovu. To, da si del njegovega ljudstva, je dokaz, da te je po svojem svetem duhu pritegnil k sebi. (Jan. 6:44) Naj ti odnos, ki ga imaš z Bogom, nikoli ne postane nekaj samo po sebi umevnega. Na vseh področjih življenja si prizadevaj kazati, da zavračaš duha neodvisnosti in priznavaš oblast Boga Jehova.
Ali se spomniš?
• Kaj pomeni priznavati Jehovovo oblast?
• Kako to, da šolamo svojo zmožnost zaznavanja, vpliva na priznavanje Jehovove oblasti?
• Na katerih področjih skuša Satan spodkopati Božjo avtoriteto?
• Zakaj moramo biti ponižni, če hočemo pokazati, da priznavamo Jehovovo oblast?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 18]
»Pokorni moramo biti Bogu, in ne ljudem.«
[Slika na strani 20]
Ravnati po Božjih merilih je vselej modro