Vrline, ki naj bi si jih prizadevali razvijati

»Prizadevaj [si] za pravičnostjo, bogovdanostjo, vero, ljubeznijo, zdržljivostjo in blagostjo.« (1. TIM. 6:11)

1. Povej kak primer, ki kaže, kaj pomeni izraz »prizadevati si« oziroma »gnati se«.

NA KATERI dogodek te spomni izraz »prizadevati si« oziroma »gnati se«? Morda pomisliš na to, kako so se egipčanski vojaki v Mojzesovih dneh »gnali« za Izraelci, vendar so v Rdečem morju vsi utonili. (2. Mojz. 14:23) Ali pa se spomniš na nenamernega ubijalca v starodavnem Izraelu, ki je moral hitro zbežati v katero od šestih zavetnih mest, da se ne bi za njim »pognal« (NW) krvni maščevalec, ‚ko mu je bilo srce razgreto, ga dohitel in ubil‘. (5. Mojz. 19:6, SSP)

2. a) Katero nagrado Bog ponuja nekaterim kristjanom, če si bodo seveda zanjo prizadevali? b) Kaj Jehova ponuja večini današnjih kristjanov?

² V nasprotju s temi biblijskimi primeri je apostol Pavel uporabil besedo, ki jo med drugim prevajamo s »prizadevati si« in »gnati se«, v pozitivnem smislu, ko je napisal: »Ženem [se] proti cilju za nagrado Božjega nebeškega klica po Kristusu Jezusu.« (Fil. 3:14) Biblija pokaže, da bo to nagrado, nebeško življenje, skupaj s Pavlom prejelo 144.000 maziljenih kristjanov. Bog jih je povabil, da bodo z Jezusom Kristusom v njegovem tisočletnem kraljestvu vladali nad zemljo. Za kako čudovit cilj si lahko prizadevajo! Velika večina pravih kristjanov pa ima drugačno upanje oziroma cilj. Jehova jim ljubeče ponuja to, kar sta Adam in Eva izgubila – obet, da bodo popolnoma zdravi večno živeli na rajski zemlji. (Raz. 7:4, 9; 21:1–4)

3. Kako lahko pokažemo, da smo hvaležni za Božjo nezasluženo dobrotljivost?

³ Grešni ljudje si s svojimi nepopolnimi prizadevanji, da bi delali to, kar je prav, nikakor  ne moremo prislužiti večnega življenja. (Iza. 64:6) Večno življenje bomo lahko dobili le na podlagi vere v Božjo ljubečo pripravo za odrešitev po Jezusu Kristusu. Kako lahko pokažemo, da smo hvaležni za to nezasluženo Božjo dobrotljivost? Med drugim tako, da ubogamo naslednjo zapoved: »Prizadevaj [si] za pravičnostjo, bogovdanostjo, vero, ljubeznijo, zdržljivostjo in blagostjo.« (1. Tim. 6:11) Če bo vsak od nas premišljeval o teh vrlinah, si bomo »še bolj prizadeva[li]«, da bi v njih rasli. (1. Tes. 4:1)

Prizadevaj si za pravičnost

4. Zakaj smo lahko prepričani, da si je pomembno prizadevati za »pravičnost«, in katere korake mora človek storiti na začetku?

⁴ Apostol Pavel je v obeh pismih, ki jih je napisal Timoteju, naštel, katere vrline naj bi si prizadevali razvijati, in obakrat je najprej omenil »pravičnost«. (1. Tim. 6:11; 2. Tim. 2:22) K temu, da bi si prizadevali za pravičnost, pa nas znova in znova spodbujajo tudi drugi biblijski odlomki. (Preg. 15:9; 21:21; Iza. 51:1) To lastnost lahko človek prične razvijati tako, da začne »spoznavati [. . .] edinega pravega Boga, in tistega, ki [. . .] ga [je] on poslal, Jezusa Kristusa«. (Jan. 17:3) Zatem ga prizadevanje za pravičnost žene k ukrepanju – k temu da se pokesa za pretekle grehe in ‚se spreobrne‘, tako da začne izpolnjevati Božjo voljo. (Apd. 3:19)

5. Kako si lahko pridobimo in ohranimo pravičen položaj pred Bogom?

⁵ Milijoni, ki si iskreno prizadevajo za pravičnost, so Jehovu posvetili svoje življenje in to simbolizirali s krstom v vodi. Če si že krščen, ali si kdaj razmišljal o tem, da bi tvoje življenje moralo odkrivati (in najbrž tudi odkriva), da si nenehno prizadevaš razvijati to lastnost? To se denimo vidi iz tvojih odločitev, iz katerih je razvidno, da znaš razločevati med tem, kar je po Bibliji pravilno, in tem, kar je napačno. (Beri Hebrejcem 5:14.) Ali si na primer, če si samski kristjan in si dovolj star, da bi se lahko poročil, neomajno odločen, da ne boš spletel romantične vezi z nikomer, ki ni krščen kristjan? Če si prizadevaš za pravičnost, potem si tako neomajen. (1. Kor. 7:39)

6. Kako ravna človek, ki si zares prizadeva za pravičnost?

⁶ Pravičen človek ni samopravičen niti »prepravičen«. (Prop. 7:16) Jezus je svaril pred tem, da bi pred ljudmi kazali takšno pravičnost v želji, da bi bili videti boljši od drugih. (Mat. 6:1) Kdor si resnično prizadeva za pravičnost, je pozoren na svoje srce: prizadeva si popravljati napačne misli, stališča, motive in želje. Če to nenehno delamo, je kaj malo verjetno, da bomo resno grešili. (Beri Pregovori 4:23; primerjaj Jakob 1:14, 15.) Poleg tega pa nam bo Jehova naklonjen in nam bo pomagal, ko si bomo prizadevali razvijati še druge pomembne krščanske vrline.

 Prizadevaj si za bogovdanost

7. Kaj je »bogovdanost«?

⁷ K bogovdanosti spadata močna predanost in zvestoba. Po nekem biblijskem slovarju grška beseda, ki jo prevajamo z »bogovdanost«, pomeni »skrbno paziti, da ne bi izgubili strahu pred Bogom«. Izraelci so velikokrat ravnali ravno nasprotno. Bili so neposlušni Bogu, in to celo za tem, ko jih je rešil iz Egipta.

8. a) Katero vprašanje se je pojavilo z Adamovim grehom? b) Kako je Jehova odgovoril na to »sveto skrivnost«?

⁸ Več tisočletij po tem, ko je grešil popolni človek Adam, še vedno ni bilo odgovorjeno na vprašanje: »Ali je sploh lahko kak človek brezhibno vdan Bogu?« Minevala so stoletja, toda noben grešen človek ni mogel živeti tako, da bi bil brezhibno vdan Bogu. Toda Jehova je ob svojem času razkril odgovor na to »sveto skrivnost«. Življenje svojega edinorojenega nebeškega Sina je prenesel v Marijino maternico, tako da se je lahko rodil kot popoln človek. Jezus je v vsem svojem zemeljskem življenju in tudi takrat, ko so ga na ponižujoč način umorili, kazal, kaj pomeni biti povsem predan in popolnoma zvest pravemu Bogu. Iz njegovih molitev je velo globoko spoštovanje do ljubečega nebeškega Očeta. (Mat. 11:25; Jan. 12:27, 28) Zato je Jehova navdihnil Pavla, da je Jezusovo zgledno življenjsko pot povzel z eno besedo – »bogovdanost«. (Beri 1. Timoteju 3:16.)

9. Kako si lahko prizadevamo za bogovdanost?

⁹ Ker smo nepopolni, ne moremo Bogu izkazovati popolne vdanosti. Lahko pa si jo prizadevamo čimbolj razvijati. Zato moramo posnemati Kristusov zgled, kolikor je to le mogoče. (1. Pet. 2:21) Če bomo tako ravnali, ne bomo kakor hinavci, ki imajo »videz bogovdanosti, vendar pa njene moči ne [. . .] odseva[jo] v svojem življenju«. (2. Tim. 3:5) To seveda ne pomeni, da prava bogovdanost nima nič opraviti s tem, kar se vidi na zunaj. Pa še kako ima. Naš videz, pa najsibo da gre za izbiro poročne obleke ali pa za to, kaj si oblečemo, ko se odpravimo po nakupih, bi se moral vedno skladati z našo trditvijo, da »časti[mo] Boga«. (1. Tim. 2:9, 10) Če si torej prizadevamo za bogovdanost, potem v vsakdanjem življenju upoštevamo Božja pravična merila.

Prizadevaj si za vero

10. Kaj moramo delati, da bi imeli močno vero?

¹⁰ Beri Rimljanom 10:17. Da bi si posameznik pridobil in ohranil močno vero, mora vztrajno poglobljeno premišljevati o dragocenih resnicah, zapisanih v Božji Besedi. Zato nas »zvesti in preudarni suženj« oskrbuje s številnimi odličnimi publikacijami. Še posebej izjemni sta knjigi Največji človek, kar jih je kdaj živelo in Uči se od Velikega učitelja, saj sta namenjeni prav temu, da bi bolje spoznali Kristusa in ga zato tudi lažje posnemali. (Mat. 24:45–47) Razred sužnja poleg tega organizira shode, zbore in zborovanja, na katerih lahko pogosto slišimo »besedo o Kristusu«. Ali lahko storiš še kaj, da bi ti shodi še bolj koristili, medtem ko si prizadevaš »biti bolj kot običajno pozor[en]« na to, kar prihaja od Boga? (Heb. 2:1)

11. Kako na našo vero vplivata molitev in poslušnost Bogu?

 ¹¹ Za močno vero je izredno pomembna tudi molitev. Jezusovi sledilci so nekoč iskreno prosili svojega učitelja: »Daj nam več vere.« Tudi mi lahko Boga ponižno rotimo za to. (Luk. 17:5) Če želimo imeti več vere, ga moramo v molitvi prositi za pomoč njegovega svetega duha, saj je vera eden od vidikov »sadu duha«. (Gal. 5:22) Svojo vero pa krepimo tudi s tem, da ravnamo po Božjih zapovedih. Če se bomo denimo še bolj posvetili oznanjevanju, bo to verjetno naše srce navdalo z velikim veseljem. In ko bomo zatem premišljevali o blagoslovih, ki smo jih občutili, ker smo iskali »najprej kraljestvo in Božjo pravičnost«, se bo naša vera okrepila. (Mat. 6:33)

Prizadevaj si za ljubezen

12., 13. a) Kako se glasi Jezusova nova zapoved? b) Na katera pomembna načina kažemo, da si prizadevamo za ljubezen?

¹² Beri 1. Timoteju 5:1, 2. Pavel je praktično svetoval, kako lahko kristjani kažejo medsebojno ljubezen. K naši bogovdanosti namreč nujno spada to, da smo poslušni Jezusu, ki nam je dal novo zapoved, naj ljubimo drug drugega tako, kakor nas je ljubil on. (Jan. 13:34) Apostol Janez je dejal: »Kdor pa ima sredstva tega sveta, ki so potrebna za preživljanje, in vidi, da je njegov brat v pomanjkanju, pa pred njim zapre vrata svoje najgloblje sočutnosti, kako neki ostaja v njem ljubezen do Boga?« (1. Jan. 3:17) Ali se lahko spomniš, kdaj vse si pokazal ljubezen?

¹³ Za ljubezen pa si prizadevamo tudi tako, da smo bratom in sestram pripravljeni odpuščati in da do njih ne gojimo zamere. (Beri 1. Janezovo 4:20.) Želimo poslušati naslednji navdihnjeni nasvet: »Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu. Kakor je Jehova velikodušno odpustil vam, tako delajte tudi vi.« (Kol. 3:13) Ali je v tvoji občini kdo, pri komer bi lahko upošteval ta nasvet? Ali si mu pripravljen odpustiti?

Prizadevaj si za zdržljivost

14. Kaj se lahko naučimo od občine v Filadelfiji?

¹⁴ Prizadevati si za kratkoročen cilj je eno, nekaj povsem drugega pa si je prizadevati za cilj, ki je težko dosegljiv oziroma bolj oddaljen, kakor smo pričakovali. Takšen cilj je denimo večno življenje, saj je povsem jasno, da zanj potrebujemo zdržljivost. »Ker si ohranil besedo o moji zdržljivosti, bom tudi jaz tebe obvaroval v uri preizkušnje,« je občini v Filadelfiji zagotovil gospod Jezus. (Raz. 3:10) Jezus je v preteklosti učil, da bodo njegovi sledilci potrebovali zdržljivost – lastnost, ki jim bo pomagala, da v preizkušnjah in skušnjavah ne bodo zatajili. Očitno so bratje in sestre iz občine v Filadelfiji v prvem stoletju v številnih preizkušnjah vere pokazali izjemno zdržljivost. Zato jim je Jezus zagotovil, da jim bo stal ob strani tudi v večjih preizkušnjah, ki so bile še pred njimi. (Luk. 16:10)

15. Kaj je Jezus učil o zdržljivosti?

¹⁵ Jezus je vedel, da se bodo njegovi sledilci morali spoprijeti s sovraštvom neverujočih sorodnikov in sveta na splošno, zato jih je vsaj dvakrat spodbudil: »Kdor pa bo zdržal do konca, ta bo rešen.« (Mat. 10:22; 24:13) Pokazal pa je tudi, kako bodo lahko dobili moč, da  bodo zdržali. Povedal je ponazoritev, v kateri je ljudi, ki »z veseljem sprejmejo« Božjo besedo, vendar v preizkušnjah odpadejo od vere, primerjal s skalnatimi tlemi. Svoje zveste sledilce pa je primerjal z dobro zemljo, saj ti Božjo besedo »ohranijo in v zdržljivosti rojevajo sad«. (Luk. 8:13, 15)

16. Kaj je Bog iz ljubezni podaril človeštvu, kar pomaga zdržati milijonom?

¹⁶ Ali si opazil, v čem je skrivnost zdržljivosti? V tem, da Božjo besedo ‚ohranimo‘ – da skrbimo za to, da v našem srcu in umu ostane živa. Danes nam to ni težko, saj imamo na voljo Prevod novi svet, natančen in lahko razumljiv prevod Biblije, ki ga je mogoče dobiti v vse več jezikih. Če vsak dan poglobljeno premišljujemo o odlomku iz Božje Besede, bomo imeli moč, ki jo potrebujemo, da bomo zdržljivo »rojeva[li] sad«. (Ps. 1:1, 2)

Prizadevaj si za blagost in mir

17. a) Zakaj je tako pomembno, da smo blagi? b) Kako je Jezus pokazal blagost?

¹⁷ Nihče ne mara, če ga kdo česa po krivem obtoži. Navadno se ljudje na neupravičeno kritiko odzovemo tako, da obtožbo jezno zanikamo. Koliko bolje bi bilo, če bi pokazali »blagost«! (Beri Pregovori 15:1.) Seveda je v takšnih okoliščinah za blag odziv potrebna velika moč. Glede tega nam je dal popoln zgled Jezus Kristus. »Ko so ga zmerjali, ni vračal z zmerjanjem. Ko je trpel, ni grozil, temveč se je izročal tistemu, ki sodi pravično.« (1. Pet. 2:23) Morda res ne moremo pričakovati, da bomo glede tega ravnali tako popolno kakor on, toda ali si lahko prizadevamo, da bi bili še bolj blagi?

18. a) Kaj dobrega lahko dosežemo, če smo blagi? b) Za katero vrlino naj bi si še prizadevali?

¹⁸ Bodimo torej kakor Jezus »vedno pripravljeni« zagovarjati svojo vero »blago in zelo spoštljivo«. (1. Pet. 3:15) Če smo blagi tako do ljudi na oznanjevanju kot tudi do sovernikov, lahko preprečimo, da bi zaradi različnih mnenj izbruhnili razgreti prepiri. (2. Tim. 2:24, 25) Z blagostjo torej prispevamo k miru. Morda je to razlog, zakaj je Pavel v svojem drugem pismu Timoteju med vrline, za katere naj bi si prizadevali, uvrstil tudi »mir«. (2. Tim. 2:22; primerjaj 1. Timoteju 6:11.) Da, »mir« je nadaljnja vrlina, za katero naj bi si prizadevali, kot nas spodbuja Sveto pismo. (Ps. 34:14; Heb. 12:14)

19. Kaj si odločen delati sedaj, ko smo pregledali sedem krščanskih vrlin, in zakaj?

¹⁹ V tem članku smo se dotaknili sedmih krščanskih vrlin, za katere naj bi si prizadevali: pravičnosti, bogovdanosti, vere, ljubezni, zdržljivosti, blagosti in miru. Kako čudovito je, ko se bratje in sestre v vseh občinah trudimo, da bi te dragocene lastnosti v nas bolj in bolj rasle! To je v čast Jehovu, poleg tega mu s tem dajemo možnost, da nas kot posameznike oblikuje sebi v slavo.

Nekaj misli za poglobljeno premišljevanje

• Kaj vse pomeni to, da si prizadevamo za pravičnost in bogovdanost?

• Kaj nam lahko pomaga pri tem, ko si prizadevamo za vero in zdržljivost?

• Kako naj bi ljubezen vplivala na naše ravnanje z drugimi?

• Zakaj si moramo prizadevati za blagost in mir?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 12]

Jezus je posvaril pred tem, da bi razkazovali svojo pravičnost, zato da bi naredili vtis na ljudi

[Slika na strani 13]

Za vero si lahko prizadevamo tako, da poglobljeno premišljujemo o resnicah iz Božje Besede

[Slika na strani 15]

Lahko si prizadevamo za ljubezen in blagost