Kako se spoprijeti z izzivi, povezanimi z oznanjevanjem po hišah

»S pomočjo našega Boga [smo se] opogumili in vam v velikem boju govorili Božjo dobro novico.« (1. TES. 2:2)

1. S katerimi težavami se je moral spoprijemati Jeremija in kako mu jih je uspelo premagovati?

JEREMIJA je bil človek, ki je čutil kakor mi. Ko mu je Jehova rekel, da ga je določil za »proroka [. . .] narodom«, je vzkliknil: »Oh, Gospod Jehova, govoriti ne znam, ker otrok sem.« Vendar je zaupal Jehovu in sprejel nalogo. (Jer. 1:4–10) Jeremija se je zatem več kot 40 let spoprijemal z ravnodušnostjo, zavračanjem in posmehovanjem ter doživel celo fizično nasilje. (Jer. 20:1, 2) Včasih bi najraje kar odnehal. Vendar je kljub temu vztrajal in ljudem, ki so bili povečini nedovzetni, še naprej oznanjal nepriljubljeno sporočilo. Z Božjo pomočjo je lahko dosegel to, kar sam ne bi mogel nikoli doseči. (Beri Jeremija 20:7–9.)

2., 3. S katerimi težavami, podobnimi tistim, ki jih je imel Jeremija, se spoprijemajo današnji Božji služabniki?

² Danes veliko Božjih služabnikov lahko prav dobro razume, kako se je počutil Jeremija. Marsikdo med nami si je namreč v preteklosti ob pomisli na oznanjevanje po hišah dejal: »Tega pa ne bom mogel nikoli početi.« Toda ko je spoznal, da Jehova želi, da oznanjujemo dobro novico, je premagal svoje zadržke in pričel goreče oznanjevati. Vendar pa se je marsikdo med nami še potem znašel v okoliščinah, zaradi katerih mu je bilo (vsaj  nekaj časa) težko oznanjevati. Brez dvoma je to, da pričnemo oznanjevati po hišah in da pri tem vztrajamo do samega konca, pravi izziv. (Mat. 24:13)

³ Kaj lahko storiš, če že nekaj časa preučuješ Biblijo z Jehovovimi pričami in obiskuješ shode, vendar odlašaš s tem, da bi pričel oznanjevati po hišah? In kaj bi lahko ukrenil, če si že krščen Pričevalec, vendar ti je težko sodelovati pri delu po hišah, četudi to fizično zmoreš? Vedi, da se z izzivi, povezanimi s to vejo oznanjevanja, spoprijemajo ljudje iz vseh kultur in so pri tem uspešni. Z Jehovovo pomočjo boš lahko uspel tudi ti.

Kako lahko zberemo pogum

4. Zakaj je lahko apostol Pavel tako pogumno oznanjeval dobro novico?

⁴ Nedvomno se zavedaš, da se svetovno delo oznanjevanja ne opravlja s človeško močjo ali modrostjo, temveč s pomočjo Božjega duha. (Zah. 4:6) To velja tudi za delo, ki ga opravljajo posamezni kristjani. (2. Kor. 4:7) Razmislimo o tem, kaj je doživel apostol Pavel. Ko se je spominjal, kako so nasprotniki napadli njega in njegovega tovariša, je napisal: »Potem ko smo v Filipih najprej trpeli in so se znašali nad nami [. . .], [smo se] s pomočjo našega Boga opogumili in vam v velikem boju govorili Božjo dobro novico.« (1. Tes. 2:2; Apd. 16:22–24) Morda težko razumemo, da je bilo tudi tako gorečemu oznanjevalcu, kakršen je bil Pavel, kdaj pa kdaj težko oznanjevati. Vendar je zanj veljalo isto kakor za nas: Da je lahko pogumno oznanjeval dobro novico, se je moral zanašati na Jehova. (Beri Efežanom 6:18–20.) Kako ga lahko posnemamo?

5. Kaj lahko med drugim naredimo, da bi zbrali pogum za oznanjevanje?

⁵ Pogum za oznanjevanje lahko dobimo med drugim z molitvijo. Neka pionirka je rekla: »Molim za to, da bi govorila prepričano, da bi dosegla srce ljudi in da bi mi bilo oznanjevanje v veselje. Navsezadnje je to Jehovovo delo, in ne naše, zato je naš trud brez njegove pomoči prazen.« (1. Tes. 5:17) Vsi moramo vztrajno moliti za pomoč Jehovovega svetega duha, da bi lahko pogumno oznanjevali. (Luk. 11:9–13)

6., 7. a) Kaj je Ezekiel videl v svojem videnju in kaj je to videnje pomenilo? b) Kaj se lahko iz Ezekielovega videnja naučimo današnji Božji služabniki?

⁶ Iz Ezekielove knjige izvemo, kaj nam še lahko pomaga, da bi pogumno oznanjevali. Jehova je dal Ezekielu v videnju zvitek, ki je bil na obeh straneh popisan z »žalovanjem in zdihovanjem in gorjem«, ter mu rekel, naj ga poje. Nato mu je dejal: »Sin človečji, nasiti si trebuh in napolni život svoj s tem zvitkom, ki ti ga dajem.« Kaj je pomenilo to videnje? Ezekiel je moral sporočilo, ki naj bi ga prenesel drugim, najprej sam sprejeti. Takorekoč naj bi postalo del njega, vplivalo naj bi na njegove najgloblje občutke. Prerok je zatem povedal: »Použil sem ga, in bil je v ustih mojih sladek kakor med.« Ezekielu je bilo razglašanje Božjega sporočila prijetno, tako kakor da bi jedel med. Štel si je v izjemno prednost, da je lahko predstavljal Jehova in izpolnjeval nalogo, ki jo je dobil od njega, četudi je to pomenilo, da je moral ljudem, ki so bili nedojemljivi za Božjo besedo, oznaniti krepko sporočilo. (Beri Ezekiel 2:8–3:4, 7–9.)

⁷ Iz tega videnja se lahko današnji Božji služabniki naučimo nekaj zelo dragocenega. Tudi mi imamo krepko sporočilo za ljudi, ki se ne zavedajo vedno, kako pomembno je naše delo. Če želimo na krščansko delo še naprej gledati kot na prednost, ki nam jo je dal Bog, se moramo dobro duhovno hraniti. Božja Beseda enostavno ne more postati del nas, če preučujemo zgolj površno ali samo občasno. Ali bi se lahko še izboljšal v tem, kako reden oziroma temeljit si pri branju in preučevanju Biblije? Ali bi lahko o prebranem pogosteje poglobljeno premišljeval? (Ps. 1:2, 3)

 Kako lahko pričnemo pogovor

8. Kaj nekaterim kraljestvenim oznanjevalcem pomaga, da na oznanjevanju po hišah lažje pričnejo pogovor?

⁸ Za mnoge oznanjevalce je najtežji del oznanjevanja po hišah prvi stik s stanovalcem. Priznati moramo, da je pričeti pogovor na nekaterih področjih pravi izziv. Nekateri oznanjevalci so pri vratih bolj sproščeni, če se dobro pripravijo na to, kaj bodo v uvodu rekli. Zatem izročijo stanovalcu traktat. (Nekaj predlogov je navedenih v okvirju.) Morda bo stanovalčevo pozornost pritegnil naslov traktata ali živopisna ilustracija, ki je na njem, zaradi česar mu lahko zatem na kratko povedo, zakaj so prišli, in mu postavijo vprašanje. Ali pa stanovalcu pokažejo tri ali štiri traktate in ga spodbudijo, naj izbere tistega, ki mu je najbolj zanimiv. Seveda pa naš cilj ni zgolj ta, da bi delili traktate ali da bi se pri vsakih vratih pogovarjali le na podlagi njih, temveč da bi pričeli pogovor, ki bo temeljil na Bibliji in vodil v biblijski pouk.

9. Zakaj je pomembno, da se dobro pripravimo?

⁹ Bodisi da izbereš takšen ali drugačen pristop, ti bo dobra priprava pomagala, da boš na oznanjevanju po hišah sproščen in navdušen. Neki pionir je dejal: »Če se dobro  pripravim, v oznanjevanju bolj uživam. Prav želim si, da bi ljudem povedal svojo predstavitev.« Drugi pionir je rekel: »Če dobro poznam vsebino publikacij, ki jih nameravam ponujati, sem nad njimi bolj navdušen.« Čeprav je lahko to, da potiho vadiš svoj uvod, koristno, pa mnogi ugotavljajo, da je učinkovitejše vaditi naglas. Tako lažje dajo Jehovu najboljše, kar imajo. (Kol. 3:23; 2. Tim. 2:15)

10. Kako naj bi potekali shodi za terensko službo, da bi oznanjevalci dobili koristne in praktične smernice?

¹⁰ K temu, da smo na oznanjevanju po hišah bolj učinkoviti in radostni, pa prispevajo tudi shodi za terensko službo s praktičnimi smernicami. Dnevni stavek lahko na tem shodu preberemo, če je neposredno povezan z oznanjevanjem, in o njem na kratko razpravljamo. Vendar bi si moral brat, ki vodi ta shod, vzeti dovolj časa za to, da bo z navzočimi obravnaval kakšno preprosto predstavitev, ki je primerna za njihovo področje, oziroma da bo poskrbel za prikaz ali pa bo razpravljal o čem drugem, kar lahko oznanjevalcem koristi tisti dan. Tako bodo lahko navzoči še bolj usposobljeni za učinkovito oznanjevanje. Starešinam in drugim, ki vodijo takšne shode, lahko uspe vse to storiti in shod vseeno pravočasno končati, če se nanj dobro pripravijo. (Rim. 12:8)

Kaj dosežemo s poslušanjem

11., 12. Kako lahko dosežemo srce ljudi s tem, da sočutno poslušamo? Povej kakšen primer.

¹¹ Za to, da bi lažje pričeli pogovor o Bibliji in ob tem dosegli srce posameznikov, pa ni pomembna le dobra priprava, temveč tudi pristno zanimanje za ljudi. Zanimanje za sogovornika lahko med drugim pokažemo s tem, kako ga poslušamo. Neki potujoči nadzornik je dejal: »To, da smo z ljudmi potrpežljivi in da čutijo, da smo jim pripravljeni prisluhniti, jih neverjetno pritegne, hkrati pa je to čudovit način, s katerim jim pokažemo, da se zanje resnično ljubeče zanimamo.« Če torej stanovalcem sočutno prisluhnemo, lahko s tem dosežemo njihovo srce, kot to pokaže naslednje doživetje.

¹² Neka ženska je v svojem pismu, objavljenem v francoskem časopisu Le Progrès, ki izhaja v mestu Saint-Étienne, opisala obisk dveh žensk. Ti sta potrkali na njena vrata kmalu zatem, ko je utrpela tragično izgubo trimesečne hčerke. Pismo se glasi: »Takoj sem vedela, da sta Jehovovi priči. Že sem ju hotela vljudno odsloviti, ko sem opazila brošuro, ki sta jo ponujali. Brošura je obravnavala vprašanje, zakaj Bog dopušča trpljenje. Odločila sem se, da ju povabim noter in jima dokažem, da sta v zmoti. [. . .] Ostali sta malce več kot eno uro. Zelo sočutno sta me poslušali in ko sta odhajali, sem se počutila veliko boljše, zato sem se strinjala, da zopet prideta.« (Rim. 12:15) Ta ženska je čez čas sprejela biblijski pouk. Vidimo lahko, da si od prvega obiska ni zapomnila tega, kar sta Priči rekli, temveč to, kako sta poslušali.

13. Kako lahko prilagodimo svojo predstavitev dobre novice posameznikom na oznanjevanju?

¹³ Takrat ko ljudi sočutno poslušamo, jim pravzaprav dovolimo, da nam povedo, zakaj potrebujejo Božje kraljestvo. Zato jim tudi lažje povemo dobro novico. Verjetno si že opazil, da so učinkoviti oznanjevalci navadno dobri poslušalci. (Preg. 20:5) Za ljudi, ki jih srečajo na oznanjevanju, se resnično zanimajo. Ne zapomnijo si le tega, kako jim je ime in kje stanujejo, temveč tudi kaj jih zanima in kaj potrebujejo. Če stanovalca zanima neka specifična tema, jo raziščejo ter se kmalu vrnejo z informacijami, ki so jih našli. Kakor apostol Pavel prilagajajo svojo predstavitev kraljestvenega sporočila posameznikom, ki jih srečajo. (Beri 1. Korinčanom 9:19–23.) S takšnim iskrenim zanimanjem pritegnejo ljudi, da prisluhnejo dobri novici, hkrati pa posnemajo »najglobljo sočutnost našega Boga«. (Luk. 1:78)

 Bodimo pozitivni

14. Kako lahko na oznanjevanju posnemamo Jehova?

¹⁴ Jehova nam je podelil dostojanstvo s tem, da nas je obdaril s svobodno voljo. Čeprav je Vsemogočni Bog, nikogar ne sili, da bi mu služil, temveč skuša ljudi pritegniti z ljubeznijo. To dela tako, da tiste, ki se na njegove čudovite priprave odzovejo s hvaležnostjo, blagoslavlja. (Rim. 2:4) Ker smo Božji služabniki, bi morali biti vedno pripravljeni drugim predstaviti dobro novico tako, da je to vredno našega usmiljenega Boga. (2. Kor. 5:20, 21; 6:3–6) To nam bo uspelo, če bomo na ljudi, ki živijo na našem področju, gledali pozitivno. Kaj pa nam lahko pomaga spoprijeti se s tem izzivom?

15. a) Kako naj bi po Jezusovem naročilu ravnali apostoli, če bi ljudje zavrnili njihovo sporočilo? b) Kaj nam lahko pomaga, da bi bili osredinjeni na iskanje vrednih?

¹⁵ Jezus je svojim sledilcem naročil, naj se ne obremenjujejo preveč, če kdo njihovo sporočilo zavrne, temveč naj se osredinijo na iskanje ljudi, ki so tega vredni. (Beri Matej 10:11–15.) To nam bo lažje storiti, če si bomo postavljali majhne, dosegljive cilje. Neki brat se denimo primerja z iskalcem zlata. Njegovo vodilo je: »Komaj čakam, da tudi danes najdem kepo zlata!« Drugi brat si je zastavil za cilj, da »bo vsak teden našel enega človeka, ki se bo prijazno odzval, in ga po nekaj dneh obiskal, da bi negoval zanimanje«. Nekateri oznanjevalci si prizadevajo, da bi vsakemu stanovalcu prebrali vsaj en svetopisemski stavek, če je to le mogoče. Kateri dosegljivi cilj bi si lahko zastavil ti?

16. Zakaj je pomembno, da še naprej oznanjujemo?

¹⁶ Uspešnost oznanjevanja po hišah nikakor ni odvisna le od odziva ljudi na področju. Res je, da ima to delo zelo pomembno vlogo pri tem, da bi se rešili odkritosrčni ljudje, vendar se z njim dosega še marsikaj drugega. Ta krščanska služba nam daje priložnost, da pokažemo svojo ljubezen do Jehova. (1. Jan. 5:3) Reši nas krivde za prelito kri. (Apd. 20:26, 27) Brezbožnim je v opozorilo, da »je prišla ura [Božje] sodbe«. (Raz. 14:6, 7) Najpomembnejše pa je, da se z oznanjevanjem dobre novice po vsej zemlji oslavlja Božje ime. (Ps. 113:3) Zato še naprej razglašajmo kraljestveno sporočilo, pa naj ljudje poslušajo ali ne. Jehova resnično ceni naš trud, da oznanjujemo dobro novico. (Rim. 10:13–15)

17. Kaj bodo ljudje kmalu prisiljeni priznati?

¹⁷ Danes morda veliko ljudi gleda podcenjujoče na naše delo, vendar bo kmalu prišel čas, ko bodo povsem spremenili svoje stališče. (Mat. 24:37–39) Jehova je Ezekielu zagotovil, da bodo uporni Izraelci takrat, ko se bodo izpolnile njegove obsodbe, »vedeli, da je bil prorok med njimi«. (Ezek. 2:5) Podobno bodo takrat, ko bo Bog izvrševal obsodbo nad sedanjo stvarnostjo, ljudje prisiljeni priznati, da je sporočilo, ki so ga Jehovove priče oznanjevali javno in po hišah, pravzaprav izviralo od pravega Boga Jehova in da so bili Priče v resnici njegovi predstavniki. Kako veliko prednost imamo, da v tem prelomnem času nosimo Jehovovo ime in oznanjamo njegovo sporočilo! Zato se z njegovo pomočjo še naprej spoprijemajmo z izzivi, povezanimi z oznanjevanjem po hišah.

Kako bi odgovoril?

• Kako lahko zberemo pogum za oznanjevanje?

• Kaj nam lahko pomaga pričeti pogovor na oznanjevanju po hišah?

• Kako lahko pokažemo, da se za ljudi resnično zanimamo?

• Kaj nam lahko pomaga, da bi na ljudi na našem področju gledali pozitivno?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir/slika na strani 9]

Pogovor bi lahko pričel tudi takole

Na začetku:

▪ Ko pozdraviš stanovalca, mu lahko pokažeš traktat in rečeš: »Danes sem vas obiskal, ker bi se z vami rad na kratko pogovoril o tej pomembni temi.«

▪ Lahko pa mu ponudiš traktat in rečeš: »Danes na kratko obiskujem ljudi in zanima me, kaj vi menite o tem.«

Če sprejme traktat:

▪ Po kratkem premoru mu postavi preprosto vprašanje, ki naj temelji na naslovu traktata.

▪ Pozorno ga poslušaj in skušaj razumeti njegovo stališče. Pokaži, da ceniš, kar je povedal.

Nadaljuj pogovor:

▪ Preberi en ali dva svetopisemska stavka, o prebranem s stanovalcem razpravljaj in nadaljuj pogovor glede na to, kaj ga zanima oziroma kaj potrebuje.

▪ Če pokaže zanimanje, mu ponudi literaturo in, če je mogoče, prični biblijski pouk. Dogovori se za ponovni obisk.