Bodimo zvestovdani z nerazdeljenim srcem

»Hodil bom v resnici tvoji; zberi srce moje [daj mi nerazdeljeno srce, NW], da se bo balo tvojega imena.« (PS. 86:11)

1., 2. a) Kaj nam bo glede na Psalm 86:2, 11 v preizkušnjah ali skušnjavah pomagalo, da bomo ostali zvesti Jehovu? b) Kdaj naj bi razvijali srčno zvestovdanost?

KAKO je mogoče, da nekateri kristjani zvesto prestanejo več let zapora ali preganjanj, potem pa se ujamejo v zanko pridobitništva? Odgovor je povezan z našim srcem – s tem, kakšni smo v svoji notranjosti. V 86. psalmu je zvestovdanost povezana z nerazdeljenim srcem. »Varuj mojo dušo, zakaj veren [zvest in vdan, NW] sem,« (SSP) je molil psalmist David in dodal: »Reši hlapca svojega, ti Bog moj, ki ima upanje v tebe.« Molil je tudi: »Uči me, GOSPOD, pot svojo, in hodil bom v resnici tvoji; zberi srce moje [daj mi nerazdeljeno srce, NW], da se bo balo tvojega imena.« (Ps. 86:2, 11)

² Če ne zaupamo v Jehova z vsem svojim srcem, bodo našo zvestovdanost pravemu Bogu počasi spodkopale skrbi, naklonjenost, ki jo čutimo do koga oziroma česa, ali pa kaj drugega. Sebične želje bi lahko primerjali s kopenskimi minami, ki so skrite na poti, po kateri hodimo. Četudi smo ostali zvesti Jehovu v težavnih okoliščinah, se lahko ujamemo v Satanove pasti ali zanke. Zato je nujno, da smo Jehovu že sedaj, ko morda ne doživljamo preizkušenj ali skušnjav, iz srca zvestovdani! Biblija nam prigovarja: »Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje.« (Preg. 4:23) Glede tega se lahko naučimo veliko dragocenega iz izkušnje judovskega preroka, ki ga je Jehova poslal k izraelskemu kralju Jeroboamu.

 »Dam ti darilo«

3. Kako se je Jeroboam odzval, ko mu je Božji prerok povedal sporočilo o obsodbi?

³ Predstavljajmo si naslednji prizor. Božji mož je ravnokar povedal ostro sporočilo kralju Jeroboamu, ki je v severnem desetrodovnem Izraelovem kraljestvu uvedel čaščenje telet. Kralj se močno razjezi. Svojim možem ukaže, naj primejo Božjega sla. Toda Jehova je s svojim služabnikom. Kralju se roka, ki jo je v jezi iztegnil proti preroku, v hipu posuši in oltar, namenjen krivemu čaščenju, se razpoči. Jeroboam se nenadoma začne vesti čisto drugače. Božjega moža prične rotiti: »Poprosi, prosim, blagovoljnosti GOSPODA, Boga svojega, in moli zame, da se mi zopet povrne roka moja.« Prerok se v molitvi obrne k Jehovu in kralj ozdravi. (1. kra. 13:1–6)

4. a) Zakaj je bila kraljeva ponudba dejansko preizkus prerokove zvestovdanosti? b) Kako je prerok odgovoril kralju?

⁴ Nato reče Jeroboam služabniku pravega Boga: »Pojdi z mano domov in se pokrepčaj, in dam ti darilo.« (1. kra. 13:7) Kaj naj prerok stori? Ali naj sprejme kraljevo gostoljubnost, sedaj ko mu je povedal sporočilo o obsodbi? (Ps. 119:113) Ali pa naj kraljevo povabilo odkloni, četudi je videti, da se kralj kesa? Jeroboam je gotovo dovolj premožen, da lahko svoje prijatelje bogato obdari. Če bi Božji prerok sedaj imel kakšno skrito željo po gmotnih rečeh, bi bila zanj kraljeva ponudba verjetno velika skušnjava. Toda Jehova mu je zapovedal: »Ne jej ondi kruha in ne pij vode, tudi se ne vračaj po potu, po katerem si šel.« Zato prerok kralju jasno in odločno odgovori: »Ko bi mi dal polovico hiše svoje, ne pojdem s teboj, ker nočem jesti kruha, ne piti vode na tem mestu.« Nato odide iz Betela po drugi poti. (1. kra. 13:8–10) Kaj se iz prerokove odločitve naučimo o tem, kaj pomeni biti zvestovdan iz vsega srca? (Rim. 15:4)

Bodimo zadovoljni

5. Kako je pridobitništvo preizkušnja za našo zvestovdanost?

⁵ Morda se nam ne zdi, da bi bilo pridobitništvo lahko kakršna koli preizkušnja za našo zvestovdanost, vendar je. Ali zaupamo Jehovu, ki nam je obljubil, da bo skrbel za naše osnovne potrebe? (Mat. 6:33; Heb. 13:5) Ali smo pripravljeni shajati tudi brez nekaterih »priboljškov« v življenju, če si jih trenutno ne moremo privoščiti, namesto da bi si jih skušali za vsako ceno pridobiti? (Beri Filipljanom 4:11–13.) Ali smo v skušnjavi, da bi se odrekli nekaterim teokratičnim prednostim, ker bi radi dobili to, kar si v tem trenutku želimo? Ali pa nam je v življenju najpomembnejše to, da zvestovdano služimo Jehovu? To, kako bomo odgovorili na ta vprašanja, je precej odvisno od tega, ali služimo Bogu z nerazdeljenim srcem ali ne. Apostol Pavel je napisal: »Vdanost Bogu sicer prinaša velik dobiček, a le če je človek tudi zadovoljen s tem, kar ima. Na svet namreč nismo prinesli ničesar in tudi odnesti ne moremo ničesar. Če imamo torej hrano, obleko in streho, bodimo s tem zadovoljni.« (1. Tim. 6:6–8)

6. Katere priložnosti, ki so na prvi pogled videti kakor »darilo«, se nam lahko ponudijo in kaj nam bo pomagalo, da se bomo glede njih prav odločili?

⁶ Denimo da nam delodajalec ponudi napredovanje z boljšo plačo in drugimi ugodnostmi. Ali pa ugotovimo, da nam bo s finančnega vidika bolj koristilo, če se bomo preselili v drugo državo ali na drugo področje ter si tam poiskali novo zaposlitev. Takšne priložnosti so morda prvi hip videti kakor Jehovov blagoslov. Toda ali ne bi bilo dobro, da bi najprej razmislili o tem, kakšni so naši motivi? V življenju bi nam morala biti prva skrb to, kako bo naša odločitev vplivala na naš odnos z Jehovom.

7. Zakaj je pomembno, da iz svojega srca izkoreninimo vsakršne pridobitniške želje?

⁷ Satanova stvarnost ljudem stalno prikazuje pridobitništvo kot nekaj dobrega. (Beri 1. Janezovo  2:15, 16.) Hudič nam namreč želi pokvariti srce. Zato moramo budno paziti, da bomo lahko v svojem srcu prepoznali vsakršne pridobitniške želje in jih izkoreninili. (Raz. 3:15–17) Jezusu ni bilo težko zavrniti Satana, ko mu je ta ponudil vsa kraljestva sveta. (Mat. 4:8–10) Svoje poslušalce je posvaril: »Glejte in se varujte vsakršne lakomnosti. Četudi ima namreč kdo obilo, njegovo življenje ne izvira iz tega, kar ima.« (Luk. 12:15) Zvestovdanost nam bo pomagala, da se bomo zanašali na Jehova, in ne nase.

Stari prerok »se mu je zlagal«

8. Kako je bil Božji prerok spet preizkušan glede svoje zvestovdanosti?

⁸ Za Božjega preroka bi se vse dobro izteklo, če bi nadaljeval svojo pot do doma. Toda že prav kmalu je bila tu naslednja preizkušnja. V Bibliji piše: »Neki star prorok pa je prebival v Betelu; k temu pridejo sinovi njegovi ter mu pripovedujejo vse.« Povedali so mu, kaj se je zgodilo tistega dne. Ko starec to sliši, jim reče, naj mu osedlajo osla, da bo lahko dohitel Božjega preroka. Nedolgo zatem ga zagleda pri počitku pod velikim drevesom in mu reče: »Pojdi z mano domov in zaužij kruha!« Ko prerok pravega Boga zavrne njegovo povabilo, mu odgovori: »Tudi jaz sem prorok kakor ti in angel mi je govoril po besedi GOSPODOVI, veleč: Pelji ga nazaj s seboj v hišo svojo, da užije kruha in pije vode.« Vendar Sveto pismo doda: »To pa se mu je zlagal.« (1. kra. 13:11–18)

9. Kaj Sveto pismo pravi o zvijačnih ljudeh in koga takšni prizadenejo?

⁹ Ne vemo sicer, kaj je tega starega preroka navedlo, da je to storil, zagotovo pa vemo, da je lagal. Morda je bil ta stari mož nekoč zvest Jehovov prerok. Toda sedaj je ravnal kot prevarant. Sveto pismo pa to strogo obsoja. (Beri Pregovori 6:16, 17.) Zvijačni ljudje ne poškodujejo le svojega odnosa z Jehovom, temveč pogosto škodujejo tudi drugim.

»Vrne se« s starcem

10. Kako se je Božji prerok odzval na povabilo starega preroka in kako se je to zanj končalo?

¹⁰ Prerok z Judovega bi moral uvideti, da gre za zvijačo. Lahko bi se vprašal: »Zakaj bi Jehova poslal angela z novimi navodili h komu drugemu, in ne k meni?« Lahko bi se obrnil k Jehovu in ga zaprosil za dodatno potrdilo, da je bilo to navodilo zares od njega. Toda Sveto pismo nikjer ne nakaže, da bi to storil. Prerok se je preprosto vrnil s starcem, »da zaužije kruha in se napije vode v hiši njegovi«. Jehova tega nikakor ni bil vesel. Ko je prevarani prerok krenil nazaj proti Judovemu, ga je napadel  lev in ga ubil. Kako tragičen konec za Jehovovega preroka! (1. kra. 13:19–25) *

11. Zakaj je Ahija dober zgled?

¹¹ Prerok Ahija, ki je bil v preteklosti poslan, naj pomazili Jeroboama za kralja, pa je bil zvest še v svoji starosti. Ko je bil star in slep, je Jeroboam poslal k njemu svojo ženo, da bi izvedel, kako bo z njunim bolnim sinom. Ahija mu je pogumno sporočil, da bo njegov sin umrl. (1. kra. 14:1–18) Jehova je Ahija med drugim blagoslovil tudi s tem, da mu je dal prednost prispevati k nastanku Božje navdihnjene Besede. Kako? Tako da je lahko sestavil spise, iz katerih je pozneje zajemal podatke duhovnik Ezra. (2. let. 9:29)

12.–14. a) Kaj se lahko naučimo iz tega, kar je doživel mlajši prerok? b) Povejte kakšen primer, ki kaže, da bi bilo treba o biblijskih nasvetih, ki nam jih dajo starešine, razmisliti skrbno in v molitvi.

¹² Biblija nam ne odkriva, zakaj mlajši prerok ni vprašal Jehova, preden se je obrnil ter šel jest in pit s starejšim možem. Ali mu je ta morda rekel to, kar si je želel slišati? Kaj se iz tega naučimo? Popolnoma moramo biti prepričani, da je to, kar nam reče Jehova, edino prav in dobro. In biti moramo odločeni, da ga bomo poslušali, pa naj se zgodi, kar hoče.

¹³ Nekateri slišijo samo tiste nasvete, ki jih želijo slišati. Na primer, kristjanu se morda ponudi zaposlitev, zaradi katere pa družini in teokratičnim dejavnostim ne bi mogel več posvetiti toliko časa kakor prej. Po nasvet se obrne k starešinu. Ta mu morda najprej pove, da mu nima pravice narekovati, kako naj finančno skrbi za svojo družino. Nato pa ga mogoče opozori na nekatere stvari, povezane s ponujeno zaposlitvijo, ki bi lahko ogrozile njegovo duhovnost. Ali si bo brat zapomnil samo prve besede, ki jih je izrekel starešina, ali pa bo resno razmislil tudi o tem, kar mu je dejal v nadaljevanju? Jasno je, da bi moral brat pretehtati, katera odločitev bo najbolje vplivala nanj v duhovnem pogledu.

¹⁴ Poglejmo si še en primer. Sestra morda vpraša starešina, ali naj bi se ločila od svojega nevernega moža. Nedvomno ji bo starešina pojasnil, da se mora glede tega, kaj bo storila, sama odločiti. Zatem bosta morda pogledala, kaj o tem pravi Biblija. (1. Kor. 7:10–16) Ali bo sestra resno razmislila o njegovih besedah? Ali  pa se je v svojem srcu že pred pogovorom s starešinom odločila, da bo zapustila svojega moža? Modro bi bilo, da bi v molitvi skrbno premislila o nasvetu, ki ga je dobila iz Biblije, in se šele zatem odločila.

Bodimo skromni

15. Kaj se naučimo iz napake, ki jo je storil Božji prerok?

¹⁵ Kaj se še lahko naučimo iz napake, ki jo je naredil prerok z Judovega? V Pregovorih 3:5 piše: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj.« Prerok z Judovega se tokrat ni zanašal na Jehova, kakor se je v preteklosti, temveč je zaupal lastni presoji. Zaradi te napake je izgubil življenje in dobro ime pri Bogu. Ta primer jasno kaže, da je zelo pomembno, da smo pri služenju Jehovu skromni in zvestovdani!

16., 17. Kaj nam bo pomagalo, da bomo ostali zvestovdani Jehovu?

¹⁶ Naše srce je nagnjeno k sebičnosti, zato nas lahko zavede. »Varljivo je srce nad vse in hudo popačeno.« (Jer. 17:9) Če hočemo ostati zvestovdani Jehovu, si moramo močno prizadevati, da bi odložili staro osebnost, tudi težnjo k predrznosti in pretirani samozavesti. Oblačiti pa bi si morali novo osebnost, »ki je bila ustvarjena po Božji volji v resnični pravičnosti in zvestovdanosti«. (Beri Efežanom 4:22–24.)

¹⁷ »Pri skromnih pa je modrost,« piše v Pregovorih 11:2. Če se skromno zanašamo na Jehova, nam to lahko pomaga, da se ognemo napakam, ki bi nas drago stale. Denimo da zapademo v malodušje, ki človeku zlahka zamegli zdravo presojo. (Preg. 24:10) Lahko bi se utrudili v kakem vidiku svete službe in bi pričeli razmišljati, da smo v vseh teh letih storili že dovolj in da je morda sedaj čas, da drugi prevzamejo to delo. Ali pa bi si zaželeli bolj »normalnega« življenja. Toda če si bomo »na vso moč [. . .] prizadeva[li]« in če bomo »vedno zelo zaposleni v Gospodovem delu«, bomo obvarovali svoje srce. (Luk. 13:24; 1. Kor. 15:58)

18. Kaj lahko storimo, če ne vemo, kako naj bi se odločili?

¹⁸ Včasih smo pred težko odločitvijo in nam morda ni takoj jasno, kaj storiti. Ali smo takrat v skušnjavi, da bi stvari vzeli kar v svoje roke? V takšnem primeru bi bilo vedno modro, da bi se po pomoč obrnili na Jehova. »Če [. . .] komu od vas manjka modrosti, naj prosi Boga, pa jo bo dobil, kajti on velikodušno daje vsem,« piše v Jakobu 1:5. Naš nebeški Oče nam bo dal svojega svetega duha, ki ga potrebujemo, da bi se lahko dobro odločili. (Beri Luka 11:9, 13.)

Bodimo odločeni, da bomo ostali zvestovdani

19., 20. Kako naj bi bili odločeni ravnati?

¹⁹ Božji služabniki so bili v viharnih letih, ki so nastopila, ko se je Salomon odvrnil od pravega čaščenja, hudo preizkušeni, ali bodo ostali zvestovdani Bogu ali ne. Res je, da so mnogi tako ali drugače popustili v svoji značajnosti. Toda nekateri so ostali zvestovdani Jehovu.

²⁰ Vsak dan se srečujemo z odločitvami, v katerih je preizkušena naša zvestovdanost. Vendar smo lahko tudi mi zvesti. Zato vedno ostanimo zvestovdani Jehovu in mu služimo z nerazdeljenim srcem, popolnoma prepričani, da bo še naprej blagoslavljal tiste, ki so mu zvestovdani! (2. Sam. 22:26)

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

• Zakaj naj bi si prizadevali, da bi iz svojega srca izkoreninili pridobitniške želje?

• Kaj nam bo pomagalo, da bomo ostali zvestovdani Jehovu?

• Kako nam lahko skromnost pomaga ostati zvestovdani Bogu?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 9]

Ali se težko upreš skušnjavi?

[Sliki na strani 10]

Ali boš o nasvetu, ki temelji na Bibliji, razmislil ob molitvi?