Jehova odgovarja na gorečo molitev

»Da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« (PS. 83:18)

1., 2. Katero izkušnjo so mnogi doživeli in kaj se lahko vprašamo?

PRED leti je neko žensko zelo prizadela tragedija v soseski, kjer je živela. Ker je bila rojena v rimskokatoliški družini, je za pomoč prosila krajevnega duhovnika, toda z njo se ni bil pripravljen niti pogovarjati. Zato je v molitvi prosila Boga: »Ne vem, kdo si [. . .], vendar vem, da si tam. Prosim, daj, da te spoznam!« Kmalu zatem so jo obiskali Jehovove priče ter ji priskrbeli tolažbo in spoznanje, ki ju je iskala. Med mnogimi rečmi, o katerih so jo poučili, je bilo tudi to, da ima Bog osebno ime, Jehova. Ko je to izvedela, je bila zelo ganjena. »Si predstavljate,« je dejala, »to je bil Bog, ki sem ga želela poznati že kot otrok!«

² Mnogi so izkusili podobno. Jehovovo ime pogosto vidijo prvič, ko v Bibliji preberejo Psalm 83:18. V Prevodu novi svet se ta vrstica glasi takole: »Da bi ljudje spoznali, da si edino ti, ki ti je ime Jehova, Najvišji nad vso zemljo!« Toda, ali si se kdaj vprašal, zakaj je bil napisan 83. psalm? Kakšne okoliščine bi od vsakogar terjale, da bi Jehova priznal kot edinega pravega Boga? Kakšno sporočilo nosi ta psalm za nas danes? Na ta vprašanja bomo odgovorili v tem članku. *

Zarota zoper Jehovovo ljudstvo

3., 4. Kdo je napisal 83. psalm in katero nevarnost opisuje psalmist?

³ V nadpisu k 83. psalmu piše, da je to »Pesem in psalm Asafov«. Pisec psalma je bil verjetno potomec levita Asafa, uglednega glasbenika med Davidovim kraljevanjem. Psalmist prosi Jehova, naj ukrepa, da bi branil svojo vrhovno oblast in razglasil svoje ime. Po vsej verjetnosti je ta psalm nastal nekaj časa po Salomonovi smrti. Zakaj lahko to rečemo? Med kraljevanjem Davida in Salomona je bil tirski kralj prijateljski do Izraelcev. Takrat, ko se je pisal 83. psalm, pa so bili tirski prebivalci že sovražni do njih in so se postavili na stran njihovih nasprotnikov.

⁴ Psalmist omenja deset narodov, ki so kovali zaroto, da bi uničili Božje ljudstvo. Ti izraelski sovražniki so živeli v njihovi soseščini. V Bibliji so takole navedeni: »Šatori Edomovi in Izmaelci, Moab in Hagarenci,  Gebal in Amon in Amalek, Filisteja s Tira prebivalci; tudi Asirec se jim je pridružil.« (Ps. 83:6–8) Kateri zgodovinski dogodek opisuje ta psalm? Nekateri domnevajo, da je bilo to v dneh Josafata, ko so Amonci, Moabci in prebivalci Seirske gore s skupnimi močmi napadli Izraelce. (2. let. 20:1–26) Drugi menijo, da govori o običajni sovražnosti, ki so jo do Izraelcev skozi zgodovino kazali sosednji narodi.

5. Kako 83. psalm koristi današnjim kristjanom?

⁵ Kakor koli je že bilo, očitno je, da je pisanje tega psalma navdihnil Bog Jehova v času, ko je bil njegov narod v nevarnosti. V njem je tudi spodbuda za novodobne Božje služabnike, ki jih že od vsega začetka sovražniki vedno znova napadajo, da bi jih uničili. In gotovo nas bo ta psalm krepil tudi v bližnji prihodnosti, ko bo Gog iz Magoga zbral svoje sile in se z njimi še zadnjič skušal znebiti vseh, ki častijo Boga v duhu in resnici. (Beri Ezekiel 38:2, 8, 9, 16.)

Psalmistova prva skrb

6., 7. a) Čemu je v molitvi psalmist posvetil pozornost v uvodnih besedah 83. psalma? b) Kaj ga je najbolj skrbelo?

⁶ Prisluhni, kako psalmist izpove svoje občutke v molitvi: »O Bog, ne molči, ne delaj se gluhega in ne miruj, o Bog mogočni! Zakaj, glej, neprijatelji tvoji ropočejo in sovražilci tvoji dvigajo glave. Zoper ljudstvo tvoje kujejo prekanjene naklepe [. . .]. Kajti naklep so storili v srcu enih misli; zoper tebe so sklenili zavezo.« (Ps. 83:1–3, 5)

⁷ Kaj je psalmista najbolj skrbelo? Seveda je bil prav gotovo zelo zaskrbljen za varnost sebe in svoje družine. Vendar se je v molitvi posvetil temu, da se je sramotilo Jehovovo ime in grozilo narodu, ki je nosil to ime. Tudi vsi mi imejmo podobno uravnovešeno stališče, ko vztrajamo v težavnih zadnjih dneh tega starega sveta. (Beri Matej 6:9, 10.)

8. S kakšnim namenom so se narodi zarotili proti Izraelu?

⁸ Psalmist citira Izraelove sovražnike z besedami: »Pridite, in potrebimo jih, da ne bodo narod, da se nihče ne spominja več imena Izraelovega.« (Ps. 83:4) Kako zelo so ti narodi sovražili Božje izbrano ljudstvo! Toda k temu, da so kovali zaroto, jih je spodbujalo še nekaj. Hlepeli so po izraelski deželi in se širokoustili: »Vzemimo si v last prebivališča Božja!« (Ps. 83:12) Ali ni res, da je podobno tudi danes? Vsekakor!

Tvoje »sveto prebivališče«

9., 10. a) Kaj je bilo v starih časih Božje sveto prebivališče? b) Katere blagoslove danes uživajo maziljeni preostanek in »druge ovce«?

⁹ V starih časih so Obljubljeno deželo imenovali Božje sveto prebivališče. Spomni se na pesem zmage, ki so jo Izraelci peli, ko so bili rešeni iz Egipta: »Ti si peljal v usmiljenju svojem ljudstvo, ki si ga bil odkupil; peljal si jih v moči svoji k prebivališču svetosti svoje [k svojemu svetemu prebivališču, NW].« (2. Mojz. 15:13) Pozneje je k »svetemu prebivališču« spadal tempelj z duhovniki in glavno mesto Jeruzalem, kjer so na Jehovovem prestolu sedeli kralji, ki so bili Davidovi potomci. (1. let. 29:23) Jezus je Jeruzalem upravičeno imenoval »mesto velikega Kralja«. (Mat. 5:35)

¹⁰ Kako pa je danes? Leta 33 n. št. je bil rojen nov narod, »Božji Izrael«. (Gal. 6:16) Ta narod sestavljajo maziljeni bratje Jezusa Kristusa, ki pričujejo za Božje ime in so tako izpolnili nalogo, ki ji meseni Izrael navsezadnje ni bil kos. (Iza. 43:10; 1. Pet. 2:9) Jehova jim je obljubil enako kakor staremu Izraelu: »Jaz bom njihov Bog, oni pa moje ljudstvo.« (2. Kor. 6:16; 3. Mojz. 26:12) Jehova je leta 1919 preostanek »Božjega  Izraela« sprejel v poseben odnos in takrat je ta novi narod posedel »deželo«, področje duhovne dejavnosti, kjer uživajo v duhovnem raju. (Iza. 66:8) Od 1930-ih let se jim pridružujejo milijoni »drugih ovc«. (Jan. 10:16) Sreča in duhovna blaginja teh novodobnih kristjanov sta močna dokaza, da Jehovu upravičeno pripada vrhovna oblast. (Beri Psalm 91:1, 2.) Kako zelo to jezi Satana!

11. Kaj je še naprej glavni cilj Božjih sovražnikov?

¹¹ Satan v času konca spodbuja svoje zemeljske služabnike, da naj nasprotujejo maziljenemu preostanku in njegovim spremljevalcem, drugim ovcam. V Zahodni Evropi se je to dogajalo pod nacistično oblastjo, v Vzhodni Evropi pa pod komunistično vlado Sovjetske zveze. Podobno je bilo tudi v mnogih drugih deželah in v prihodnje se bo ponovilo, še posebej med zadnjim napadom Goga iz Magoga. Morda bodo nasprotniki takrat pohlepno zaplenili imetje Jehovovega ljudstva, kakor so sovražniki to storili v preteklosti. Toda že od nekdaj je bil Satanov glavni cilj, da ne bi več obstajali kot ljudstvo, tako da se ne bi nihče več spominjal imena, ki nam ga je dal Bog. Kako se Jehova odzove na takšno kljubovanje njegovi vrhovni oblasti? Poglejmo še enkrat psalmistove besede.

Vzorec, ki pokaže, kako Jehova zmaga

12.–14. O katerih dveh zgodovinskih zmagah blizu mesta Megido piše psalmist?

¹² Pomisli na psalmistovo močno vero v to, da Jehova lahko prepreči načrte sovražnih narodov. V svoj psalm vplete dve odločilni zmagi Izraelcev nad njihovimi sovražniki. Obe so dosegli blizu staroveškega mesta Megido, ki je imelo največji vpliv v dolini z enakim imenom. Poleti se lahko vidi suho strugo Kisona, ki se vije po tej dolini. Po zimskem deževju voda prestopi bregove in poplavi okolico. Zato se potok imenuje tudi »Megidske vode«. (Sodn. 4:13; 5:19)

¹³ Približno 15 kilometrov od Megida čez dolino leži Morejev hrib, kjer so se v dneh sodnika Gideona zbrale vojske Madiancev, Amalekovcev in Jutrovcev, da bi se spopadle z Izraelci. (Sodn. 7:1, 12) Gideonova majhna vojska je na koncu štela le 300 mož, vendar so z Jehovovo pomočjo porazili močne sovražnikove sile. Kako? Po Božjem navodilu so Izraelci ponoči obkolili nasprotnikov tabor in v rokah držali vrče, v katerih so skrivali goreče bakle. Ko je Gideon dal znak, so vsi njegovi možje razbili vrče in s tem nenadoma razkrili bakle. Hkrati pa so vsi naenkrat zatrobili na rogove in zavpili: »Meč za GOSPODA in za Gideona!« Sovražniki so bili povsem zmedeni in so se pričeli pobijati med seboj, preživeli pa so zbežali čez Jordan. Medtem se je še več Izraelcev pridružilo zasledovanju nasprotnikov. Vsega skupaj so pobili 120.000 sovražnikovih vojakov. (Sodn. 7:19–25; 8:10)

¹⁴ Kakih šest kilometrov za Morejevim hribom se na isti strani doline dviga gora Tabor. Tam je že nekoč prej sodnik Barak zbral 10.000 izraelskih vojakov za spopad z vojsko Jabina, kanaanskega kralja v Hazorju, ki  ji je poveljeval njegov vojskovodja Sisera. Kanaanska vojska je s seboj pripeljala 900 bojnih voz. Na kolesih so imeli pritrjena smrtonosna dolga železna rezila, ki so se med vožnjo vrtela. Medtem ko so se preprosto oboroženi izraelski vojaki zbirali na gori Tabor, je Siserova vojska, prepričana v zmago, odšla v dolino. Nato je »GOSPOD [. . .] spravil v zmešnjavo Sisera in vse vozove njegove in vso vojsko njegovo«. Verjetno so se vozovi zaradi nenadnega naliva, ki je povzročil, da je Kison poplavil, začeli ugrezati v blato. Izraelci so pobili vso Siserovo vojsko. (Sodn. 4:13–16; 5:19–21)

15. a) Kaj psalmist prosi Jehova naj stori? b) Na kaj nas spomni ime za Božjo končno bitko?

¹⁵ Psalmist roti Jehova, naj nekaj podobnega stori narodom, ki v njegovih dneh želijo iztrebiti Izraelce. Takole moli: »Stóri jim kakor Madiancem, kakor Siseru, kakor Jabinu ob potoku Kisonu, ki so bili pokončani pri Endoru, postali so zemlje gnoj!« (Ps. 83:9, 10) Vredno je omeniti, da se Božja končna vojna proti Satanovemu svetu imenuje harmagedon, kar pomeni »gora Megido«. To ime nas spomni na odločilne bitke v bližini Megida. Jehovova zmaga v teh staroveških vojnah je zagotovilo, da bo Bog zmagovalec tudi v bitki harmagedon. (Raz. 16:13–16)

Molimo za to, da se upraviči Jehovova vrhovna oblast

16. Kako se danes izpolnjujejo besede »S sramoto napolni njih obličje«, ki so namenjene nasprotnikom Božjega ljudstva?

¹⁶ V današnjih »zadnjih dneh« Jehova prekriža vse načrte sovražnikom, ko skušajo uničiti njegovo ljudstvo. (2. Tim. 3:1) Zato so osramočeni. V Psalmu 83:16 je bilo to takole napovedano: »S sramoto napolni njih obličje, da bodo iskali ime tvoje, o GOSPOD!« V državi za državo klavrno propadejo vsi poskusi, s katerimi želijo nasprotniki utišati Jehovove priče. Častilci edinega pravega Boga, ki tam živijo, s svojo stanovitnostjo in zdržljivostjo pričujejo prav naravnanim ljudem, tako da so mnogi pripravljeni iskati Jehovovo ime. V številnih deželah, kjer so Jehovove priče nekoč zlobno preganjali, je sedaj desettisoče, celo stotisoče srečnih Jehovovih hvalilcev. Kakšna zmaga za Jehova! In kakšna sramota za njegove sovražnike! (Beri Jeremija 1:19.)

17. Katere priložnosti tisti, ki nam nasprotujejo, v bližnji prihodnosti ne bodo imeli več in katerih besed se bomo kmalu spomnili?

¹⁷ Seveda mi vemo, da se sovražniki ne bodo nehali bojevati proti nam. Dobro novico še naprej oznanjujemo vsem, celo nasprotnikom. (Mat. 24:14, 21) Sedaj imajo taki ljudje priložnost, da se pokesajo in rešijo, vendar je kmalu ne bodo imeli več. Posvetitev Jehovovega imena je daleč pomembnejša od tega, da se ljudje rešijo. (Beri Ezekiel 38:23.) Kakor je napovedano, se bodo narodi iz vsega sveta združili, da bi uničili Božje ljudstvo. Takrat se bomo spomnili besed, ki jih je psalmist izrekel v molitvi: »Rdečica naj jih oblije in izbegajo naj se  za ves čas, sramujejo se naj in poginejo.« (Ps. 83:17)

18., 19. a) Kaj čaka vse, ki odločno nasprotujejo Jehovovi vrhovni oblasti? b) Kako vpliva nate to, da se približuje čas, ko bo Jehova dokončno upravičil svojo vrhovno oblast?

¹⁸ Ljudi, ki odločno nasprotujejo Jehovovi vrhovni oblasti, čaka ponižujoč konec. Božja Beseda odkriva, da bo vse, ki »niso poslušni dobri novici« in bodo zato usmrčeni v harmagedonu, doletelo »večno uničenje«. (2. Tes. 1:7–9) Njihovo uničenje in preživetje tistih, ki častijo Jehova v resnici, bo očiten dokaz, da je Jehova edini pravi Bog. V novem svetu ne bomo nikoli pozabili te veličastne zmage. Tiste, ki se bodo vrnili ob »vstajenju pravičnih in nepravičnih«, bomo poučili o tem Jehovovem velikem dejanju. (Apd. 24:15) V novem svetu bodo videli neovrgljiv dokaz, da se je modro podrejati Jehovovi vrhovni oblasti. Krotki med njimi se bodo hitro prepričali, da je Jehova edini pravi Bog.

¹⁹ Kako čudovito prihodnost je naš ljubeči nebeški Oče pripravil svojim zvestim častilcem! Ali te to ne spodbuja, da prosiš Jehova, naj kmalu dokončno odgovori na psalmistovo molitev: »Sramujejo se naj [tvoji sovražniki] in poginejo, da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« (Ps. 83:17, 18)

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasniš?

• Kakšne so bile okoliščine v Izraelu, ko se je pisal 83. psalm?

• Kaj je pisca tega psalma najbolj skrbelo?

• Do koga je Satan sovražen danes?

• Kako bo Jehova dokončno odgovoril na molitev, ki je zapisana v Psalmu 83:18?

[Preučevalna vprašanja]

[Zemljevid na strani 15]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Kako so starodavne bitke blizu Megida povezane z našo prihodnostjo?

Kison

Haroset

g. Karmel

Jezreelska dolina

Megido

Taanah

g. Gilboa

studenec Harod

Morejev hrib

Endor

g. Tabor

Galilejsko jezero

Jordan

[Slika na strani 12]

Kaj je nekega psalmista spodbudilo, da je spesnil gorečo molitev?