Ohranite svetopisemski pogled na skrb za zdravje

»Ljubi Jehova svojega Boga [. . .] z vsem svojim umom in z vso svojo močjo.« (MAR. 12:30)

1. Kaj je Bog prvotno namenil človeštvu?

BOLEZEN in umiranje nista bila del prvotnega namena Boga Jehova z ljudmi. Adam in Eva sta bila postavljena v edenski vrt oziroma raj veselja, »da bi ga obdeloval[a] in ga varoval[a]« ne samo 70 ali 80 let, temveč večno. (1. Mojz. 2:8, 15; Ps. 90:10) Če bi ta prvi človeški par ostal zvest Jehovu ter se ljubeče podrejal njegovi vrhovni oblasti, ne bi nikoli občutil, kako je, če človeku opeša zdravje, če obnemore in če je umrljiv.

2., 3. a) Kako je v Propovedniku orisana starost? b) Kdo je odgovoren za smrt, ki smo jo podedovali po Adamu, in kako bodo njeni učinki odstranjeni?

² V 12. poglavju Propovednika so slikovito orisani »hudi dnevi«, ki na nepopolne ljudi pridejo s starostjo. (Beri Propovednik 12:1–7.) Bele lase tu Biblija primerja s cvetom »mandljevca«. Noge so podobne »močnim možem«, ki se zdaj krivijo in opotekajo. Ustrezna ponazoritev za pojemajoč vid so gledalke, ki gredo k oknu, da bi ujele svetlobo, a vidijo samo temo. Zobje, od katerih jih nekaj že manjka, so upodobljeni z »mlinaricami«, ki »pešajo, ker jih je premalo« (SSP).

³ Tresoče se noge, pojemajoč vid in brezzobe dlesni gotovo niso del Božjega prvotnega namena s človeštvom. Poleg tega je umiranje, ki smo ga podedovali po Adamu, eno od »Hudičevih del«, ki jih bo Božji Sin uničil po svojem Mesijanskem kraljestvu. Apostol Janez je napisal: »Božji Sin se je razodel s tem namenom, da bi razdrl Hudičeva dela.« (1. Jan. 3:8)

Razumna skrb za zdravje je naravna

4. Zakaj Jehovovi služabniki razumno skrbijo za svoje zdravje, toda česa se zavedajo?

⁴ Zaenkrat se nekateri Jehovovi služabniki spoprijemajo s težavami zaradi slabega zdravja in staranja, ki so značilne za grešno človeštvo. Razumna skrb za zdravje v takšnih okoliščinah je naravna in celo koristna. Ali ne želimo služiti Jehovu »z vso svojo močjo«? (Mar. 12:30) Medtem ko skušamo ostati kolikor toliko zdravi, pa bi morali biti stvarni in se zavedati, da lahko storimo zelo malo, da bi upočasnili staranje ali se ognili vsem boleznim.

5. Kaj se lahko naučimo od zvestih Božjih služabnikov, ki so se spoprijemali z boleznijo?

⁵ Mnogo zvestih Jehovovih služabnikov se je spoprijemalo z zdravstvenimi težavami. Eden od teh je bil Epafrodit. (Fil. 2:25–27) Timotej, zvest spremljevalec apostola Pavla,  je imel pogoste težave z želodcem, zaradi česar mu je Pavel predlagal, naj pije »malo vina«. (1. Tim. 5:23) Sam Pavel je imel opravka s »trnom v telesu« – morda je šlo za težave z očmi ali za kakšno drugo fizično bolezen, za katero takrat ni bilo zdravila. (2. Kor. 12:7; Gal. 4:15; 6:11) Glede svojega »trna v telesu« je goreče prosil Jehova. (Beri 2. Korinčanom 12:8–10.) Bog mu ga ni čudežno odstranil, temveč je apostola okrepil, da ga je prenašal. V njegovi šibkosti je pokazal svojo moč. Kaj se lahko iz tega primera naučimo?

Ne bodimo preveč zaskrbljeni za zdravje

6., 7. Zakaj ne bi smeli biti preveč zaskrbljeni za svoje zdravje?

⁶ Kot veš, Jehovove priče sprejemamo medicinsko pomoč in različne oblike zdravljenja. V naši reviji Prebudite se! pogosto izidejo članki, v katerih piše o zdravju. In čeprav ne zagovarjamo nobenega določnega zdravljenja, smo hvaležni za pomoč in sodelovanje strokovnjakov z medicinskega področja. Seveda se zavedamo, da popolno zdravje še ni dosegljivo. Zato vemo, da se je modro ogibati tega, da bi skrbi za zdravje posvečali preveliko pozornost oziroma da bi se nam življenje vrtelo samo okoli tega. Naše stališče bi se moralo razlikovati od stališča ljudi, ki nimajo »nobenega upanja«. Oni mislijo, da je to življenje vse, kar je, in jim je sprejemljivo katero koli zdravljenje, ki bi lahko pozdravilo njihove bolezni. (Efež. 2:2, 12) Mi pa smo odločeni, da ne bomo zapravili Jehovovega odobravanja samo zato, da bi ohranili sedanje življenje, saj smo prepričani, da se bomo, če ostanemo zvesti Bogu, »oklenili pravega življenja«, večnega življenja v njegovi obljubljeni novi stvarnosti. (1. Tim. 6:12, 19; 2. Pet. 3:13)

⁷ Pretirane skrbi za naše zdravje pa se ogibamo še zaradi nečesa. Če bi nas take skrbi zelo mučile, bi se navsezadnje lahko preveč osredinili nase. Pavel je Filipljane opozoril na to nevarnost, ko jih je spodbudil, naj se ne zanimajo »samo zase, ampak tudi za druge«. (Fil. 2:4) Prav je razumno skrbeti zase, toda iskreno zanimanje za našo bratovščino in ljudi, katerim prinašamo »to dobro novico o kraljestvu«, nas bo zaščitilo, da ne bi bili prekomerno zaposleni s svojim telesnim počutjem. (Mat. 24:14)

8. Do česa bi nas lahko pripeljala pretirana skrb za zdravje?

⁸ Obstaja nevarnost, da bi kristjan zaradi skrbi za zdravje potisnil delo v prid Kraljestva v ozadje. Pretirana skrb za zdravje nas lahko privede tudi do tega, da skušamo na druge vplivati s svojim osebnim mnenjem glede vrednosti kake prehrane, vrste zdravljenja ali dopolnilne prehrane. Glede tega razmislimo o načelu, ki je zajeto v Pavlovih besedah: »Ugotovi[te], kaj je pomembnejše. Tako boste vse do Kristusovega dneva ostali neoporečni in drugim ne boste v spotiko.« (Fil. 1:10)

Kaj je pomembnejše?

9. Katera je ena od pomembnejših reči, ki je ne bi smeli zanemarjati, in zakaj ne?

⁹ Če ugotovimo, kaj je pomembnejše, bomo dejavno sodelovali v delu duhovnega zdravljenja. To bomo dosegli z oznanjevanjem in s poučevanjem o Božji Besedi. Ta radostna dejavnost koristi nam in tistim, ki jih poučujemo. (Preg. 17:22; 1. Tim. 4:15, 16) V revijah Stražni stolp in Prebudite se! občasno izidejo članki o naših duhovnih bratih in sestrah, ki imajo kakšno hudo bolezen. V teh pripovedih je včasih pojasnjeno, kako se ti posamezniki spoprijemajo s svojimi težavami ali kako jim celo uspe začasno pozabiti nanje, s tem da pomagajo drugim spoznavati  Jehova in njegove čudovite obljube. *

10. Zakaj ni vseeno, kakšno zdravljenje izberemo?

¹⁰ Vsak odrasel kristjan, ki ima težave z zdravjem, mora pri izbiri zdravljenja »nosi[ti] svoje breme« odgovornosti. (Gal. 6:5) Zapomnimo pa si, da Jehovu ni vseeno, kakšno zdravljenje si izberemo. Tako kot nas spoštovanje biblijskih načel spodbuja, da »se zdržuje[m]o [. . .] krvi«, bi nas moralo globoko cenjenje Božje Besede spodbuditi, da se ne bi zatekali k zdravljenju, ki nam lahko duhovno škoduje ali pa vpliva na naš odnos z Jehovom. (Apd. 15:20) Videti je, da nekateri diagnostični in terapevtski postopki že mejijo na spiritizem. Jehova je obsodil odpadniške Izraelce, ki so se zatekali k »skrivnostnim močem« oziroma k spiritizmu. Povedal je: »Ne prinašajte več daril ničevih! Kadilo mi je gnusoba; ob mlaju in v soboto in kadar sklicujete zbor ne morem prenašati krivice in hkrati prazničnega zborovanja [da imate slovesne zbore, obenem pa izkoriščate skrivnostne moči, NW].« (Iza. 1:13) Med boleznijo prav gotovo ni primerno početi ničesar, kar bi lahko oviralo naše molitve in spravilo v nevarnost naš odnos z Bogom. (Žal. 3:44)

Bistveno je, da smo »zdravih misli«

11., 12. Kako smo »zdravih misli«, ko izbiramo način zdravljenja?

¹¹ Kadar smo bolni, od Jehova ne moremo pričakovati čudežne ozdravitve, vseeno pa lahko molimo za modrost pri izbiri zdravljenja. Pri naših odločitvah bi nas morala voditi svetopisemska načela in zdrav razum. Kadar je zadeva resna in če je to mogoče, se je modro posvetovati z več strokovnjaki v skladu s Pregovori 15:22, kjer piše: »Skazé se načrti, kjer ni sveta, izvršé se pa, če je obilo svetovalcev.« Apostol Pavel je sovernike spodbudil, naj bodo »zdravih misli in živi[j]o pravično in bogovdano v sedanji stvarnosti«. (Titu 2:12)

¹² Mnogi se znajdejo v podobni okoliščini, kot se je bolna ženska v Jezusovih dneh. V Marku 5:25, 26 beremo: »Bila pa je tam tudi ženska, ki je dvanajst let krvavela in je že veliko pretrpela od mnogih zdravnikov ter porabila vsa svoja sredstva, pa ji ni nič koristilo, ampak je bilo samo še slabše.« Jezus je to žensko ozdravil in z njo ravnal sočutno. (Mar. 5:27–34) V obupu nekateri kristjani morda pridejo v skušnjavo, da bi izbrali diagnostične ali terapevtske postopke, ki so v nasprotju z načeli čistega čaščenja.

13., 14. a) Kako bi lahko Satan uporabil našo izbiro zdravljenja, da bi nam zlomil značajnost? b) Zakaj naj bi se ogibali vsega, kar bi že samo mejilo na okultno?

¹³ Satan bo uporabil katero koli sredstvo, da bi nas odvrnil od pravega čaščenja. Tako  kot uporablja spolno nemoralo in pridobitništvo, da bi se nekateri spotaknili, skuša zlomiti značajnost drugih z vprašljivim zdravljenjem, ki je povezano z okultnimi silami in s spiritizmom. Molimo k Jehovu, naj »nas reši hudobnega« in »vsakršne nezakonitosti«. Ne bi torej smeli pasti v Satanove roke, s tem da bi se izpostavljali čemur koli, kar meji na spiritizem in okultno. (Mat. 6:13; Titu 2:14)

¹⁴ Jehova je Izraelcem prepovedal, da bi vedeževali in se ukvarjali z magijo. (5. Mojz. 18:10–12) Pavel je zapisal, da »ukvarjanje s spiritizmom« spada med »dela mesa«. (Gal. 5:19, 20) Poleg tega »tisti, ki se ukvarjajo s spiritizmom«, ne bodo imeli deleža v Jehovovi novi stvarnosti. (Raz. 21:8) Očitno je torej Jehovu gnusno vse, kar diši po spiritizmu.

»Naj bo vaša razumnost znana«

15., 16. Zakaj potrebujemo modrost, ko izbiramo način zdravljenja, in kakšen modri nasvet je dal vodstveni organ v prvem stoletju?

¹⁵ Glede na to, kar je bilo rečeno do sedaj, je diagnostični ali terapevtski postopek, pri katerem se nam pojavi kakšen dvom, modro zavrniti. Seveda pa zgolj dejstvo, da osebno ne moremo pojasniti postopka zdravljenja, samo po sebi še ne pomeni, da vsebuje katero od oblik spiritizma. Da bi lahko ohranili svetopisemski pogled na skrb za zdravje, potrebujemo Božjo modrost in dobro presojo. V 3. poglavju Pregovorov najdemo tale opomin: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje. [. . .] Hrani zdravo pamet in premišljenost, in bodeta življenje duši tvoji.« (Preg. 3:5, 6, 21, 22)

¹⁶ Medtem ko si prizadevamo ostati zdravi, kolikor se le da, moramo biti torej previdni, da ne bi izgubili Božje naklonjenosti, ko se skušamo spoprijeti z boleznijo ali s staranjem. Bodisi v skrbi za zdravje bodisi pri drugih zadevah »naj bo [n]aša razumnost znana vsem ljudem«, tako da živimo po biblijskih načelih. (Fil. 4:5) Vodstveni organ v prvem stoletju je v življenjsko pomembnem pismu dal navodila kristjanom, naj se vzdržujejo malikovanja, krvi in nečistovanja. V pismu je bilo zagotovilo: »Če se boste tega skrbno varovali, vam bo šlo dobro.« (Apd. 15:28, 29) V kakšnem smislu?

Razumna skrb za zdravje, ker je pred nami popolno zdravje

17. Kako nam telesno koristi, če upoštevamo biblijska načela?

¹⁷ Vsak od nas bi se moral vprašati: Ali cenim to, koliko sem osebno napredoval, ker se dosledno ravnam po biblijskih načelih glede krvi in nečistovanja? Pomislite tudi na koristi, ki jih imamo, ko si prizadevamo, da bi »se očisti[li] vsega, kar skruni meso in duha«. (2. Kor. 7:1) Kadar upoštevamo biblijska merila glede osebne čistoče, se ognemo mnogim zdravstvenim težavam. Duhovno in telesno nam koristi to, da zavračamo tobak in nedovoljene droge. Pomislite tudi, kako zmernost pri uživanju hrane in pijače prispeva k boljšemu zdravju. (Beri Pregovori  23:20; Titu 2:2, 3.) Čeprav dejavniki, kot sta počitek in gibanje, lahko pripomorejo k splošnemu boljšemu počutju, pa smo telesno in duhovno na boljšem še posebej zato, ker sprejemamo svetopisemsko vodstvo.

18. Za kaj bi se morali najbolj zanimati in izpolnitve katere prerokbe glede zdravja se lahko veselimo?

¹⁸ Najbolj pa bi morali skrbeti za duhovno zdravje in okrepiti dragocen odnos z našim nebeškim Očetom, ki je Vir našega »sedanjega in prihodnjega« življenja v njegovem obljubljenem novem svetu. (1. Tim. 4:8; Ps. 36:9) V Božjem novem svetu bodo ljudje popolnoma duhovno in telesno ozdraveli, ker jim bodo odpuščeni grehi na temelju Jezusove odkupne žrtve. Božje Jagnje, Jezus Kristus, nas bo vodil k »izvirkom vodá življenja« in Bog bo z naših oči obrisal vse solze. (Raz. 7:14–17; 22:1, 2) Potem bomo doživeli tudi uresničenje vznemirljive prerokbe: »Noben prebivalec ne poreče: Bolan sem!« (Iza. 33:24)

19. O čem smo lahko prepričani, medtem ko razumno skrbimo za svoje zdravje?

¹⁹ Prepričani smo, da je naša odrešitev blizu, in komaj čakamo na dan, ko bo Jehova odstranil bolezni in smrt. Medtem pa vemo, da nam bo naš ljubeči Oče pomagal prenašati bremena bolečin, saj mu je »mar za [n]as«. (1. Pet. 5:7) Zato skrbimo za svoje zdravje, toda vedno v soglasju z jasnimi napotki iz Božje navdihnjene Besede!

[Podčrtna opomba]

Za ponovitev

• Kdo je odgovoren za bolezen in kdo nas bo rešil posledic greha?

• Normalno je, da smo zaskrbljeni za svoje zdravje, toda česa bi se morali ogibati?

• Zakaj je Jehovu pomembna naša izbira zdravljenja?

• Kako nam lahko koristi, če v zvezi z zdravjem upoštevamo biblijska načela?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

Človeštvo ni bilo ustvarjeno zato, da bi zbolevalo in se staralo.

[Slika na strani 25]

Jehovovo ljudstvo kljub zdravstvenim težavam najde radost v oznanjevanju.