Pomagajmo jim, da se vrnejo brez obotavljanja!

»H komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš ti.« (JAN. 6:68)

1. Kaj je dejal Peter, ko je mnogo učencev zapustilo Jezusa?

JEZUSA KRISTUSA je ob neki priložnosti zapustilo mnogo učencev, ker se niso strinjali z enim od njegovih naukov. »Mar hočete tudi vi oditi?« je vprašal svoje apostole. Peter je odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš ti.« (Jan. 6:51–69) Nikamor drugam niso mogli iti. Judovstvo ni imelo »besed večnega življenja«. Takih besed tudi nikakor ne moremo najti v današnjem Babilonu Velikem, svetovnem imperiju krive vere. Za vse, ki so se oddaljili od Božje črede, a želijo ugajati Jehovu, velja: »Skrajni čas je že, da se zbudite« in se vrnete k čredi. (Rim. 13:11, King James Version)

2. Česa ne smemo pozabiti v zvezi z zaupnimi oziroma sodnimi zadevami?

² Jehova je pokazal skrb za Izraelove izgubljene ovce. (Beri Ezekiel 34:15, 16.) Podobno krščanski starešine želijo in imajo dolžnost, da pomagajo ovcam podobnim posameznikom, ki so se oddaljili od črede. Kaj bi moral storiti oznanjevalec, ki so ga starešine prosili, da naj preučuje z nedejavnim, ki si želi pomoči, če izve, da je ta resno grešil? Glede sodne oziroma zaupne zadeve mu ne bi smel ničesar svetovati, temveč bi mu moral predlagati, da se pogovori s starešinami. Če tega ne stori, bi moral oznanjevalec sam stopiti do njih. (3. Mojz. 5:1; Gal. 6:1)

3. Kako se je mož, ki je imel 100 ovc, odzval na to, da je našel izgubljeno?

³ V prejšnjem članku je bila omenjena Jezusova ponazoritev o možu, ki je imel 100 ovc. Ko se je ena izgubila, je pustil preostalih 99 in jo šel iskat. Kako se je razveselil, ko jo je našel! (Luk. 15:4–7) Podobno se tudi mi veselimo vrnitve ene od izgubljenih Božjih ovc. Starešine in drugi člani občine nedvomno  obiščejo nedejavnega, saj jih k temu navaja ljubezen. Tudi oni želijo, da se vrne k čredi in uživa Božjo podporo, zaščito in blagoslov. (5. Mojz. 33:27; Ps. 91:14; Preg. 10:22, NW) Kaj lahko storijo, če imajo možnost komu tako pomagati?

4. Kaj lahko spoznamo iz Galačanom 6:2, 5?

⁴ Morda lahko posameznika spodbudijo k temu, da se vrne v občino, tako da mu prijazno pokažejo, da Jehova ljubi svoje ovce in od nas pričakuje le to, kar lahko naredimo. K temu spada preučevanje Svetega pisma, obiskovanje krščanskih shodov in oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu. Morda je primerno prebrati Galačanom 6:2, 5 in omeniti, da kristjani lahko drug drugemu pomagamo nositi bremena. Res pa je tudi da bo »vsak [. . .] nosil svoje breme« duhovne odgovornosti. Nihče drug ne more biti zvestovdan Bogu namesto nas.

Ali so svoj davek terjale »življenjske skrbi«?

5., 6. a) Zakaj je pomembno, da skrbno prisluhnemo nedejavnim sovernikom, ko se nam zaupajo? b) Kako lahko nedejavnim pomagaš spoznati, da jim je v škodo, če se ne družijo z Božjim ljudstvom?

⁵ Da bi starešine in drugi zreli oznanjevalci ugotovili, kako lahko pomagajo nedejavnim sovernikom, jim morajo skrbno prisluhniti, ko se jim ti iz srca zaupajo. Denimo, da si starešina in si na obisku pri zakoncih, ki ne sodelujeta z občino, ker so »življenjske skrbi« od njiju terjale svoj davek. (Luk. 21:34) Morebiti sta se zaradi finančnih težav ali večjih družinskih odgovornosti pogreznila v duhovno nedejavnost. Morda čutita potrebo po tem, da se razbremenita, vendar jima lahko jasno poveš, da osamitev ni pravi odgovor. (Beri Pregovori 18:1.) Taktno ju lahko vprašaš: »Ali sta kaj bolj srečna, odkar ne obiskujeta shodov? Ali je vajino družinsko življenje boljše? Ali je radost Jehovova še vedno vajina moč?« (Neh. 8:10)

⁶ Pogovor o takih vprašanjih lahko tema nedejavnima pomaga spoznati, da zato, ker se ne družita z občino, tudi nista več tako duhovna in srečna, kot sta bila prej. (Mat. 5:3; Heb. 10:24, 25) Morda se jima lahko pomaga zavedati, da nista več tako radostna, ker ne oznanjujeta dobre novice. (Mat. 28:19, 20) Kaj bi bilo torej modro, da naredita?

7. K čemu lahko spodbudimo tiste, ki so se oddaljili od črede?

⁷ Jezus je rekel: »Pazite pa nase, da vam ne bo srce kdaj postalo obteženo s prenajedanjem,  prekomernim pitjem in življenjskimi skrbmi [. . .]. Zato bodite budni in ves čas ponižno molite, da bi vam uspelo uiti vsemu temu, kar se bo zgodilo.« (Luk. 21:34–36) Tiste, ki so se oddaljili od črede, a želijo sedaj uživati v veselju, ki so ga nekoč imeli, lahko spodbudimo, naj molijo za svetega duha in Božjo pomoč ter ravnajo skladno s svojimi molitvami. (Luk. 11:13)

Ali jim je bilo kaj v spotiko?

8., 9. Kako lahko starešina razpravlja s tistim, ki mu je bilo kaj v spotiko?

⁸ Ljudje smo nepopolni, zato med nami pride do nesoglasij in to je lahko komu v spotiko. Nekateri se spotaknejo, ko spoštovanja vreden posameznik v občini ravna v nasprotju z biblijskimi načeli. Če je nekdo zaradi tega postal nedejaven, mu lahko starešina, ki ga obišče, pove, da Jehova nikomur ne povzroča spotike. Zakaj bi torej kdo pretrgal svoj odnos z Bogom in njegovim ljudstvom? Ali ne bi bilo boljše, da vsak še naprej služi Bogu, prepričan, da »vse zemlje Sodnik« ve, kaj se je zgodilo, in da bo zadeve prav uredil? (1. Mojz. 18:25; Kol. 3:23–25) Če se kdo dobesedno spotakne in pade, ne bo namerno ostal na tleh, ne da bi se vsaj poskusil pobrati.

⁹ Posamezniku lahko starešina duhovno pomaga tako, da mu omeni nekatere, ki so ugotovili, da tisto, kar jim je bilo v spotiko, sčasoma ni bilo videti več tako pomembno. Morda kamna spotike sploh ni več. Če je nedejavnemu posamezniku v spotiko to, da je bil discipliniran, mu lahko molitev in poglobljeno premišljevanje pomagata priti do sklepa, da je bil vsaj nekoliko kriv. Ne bi smel dovoliti, da bi mu bilo discipliniranje v spotiko. (Ps. 119:165; Heb. 12:5–13)

Ali je bil vzrok za spotiko kak nauk?

10., 11. Kakšna razprava bo morda pomagala posamezniku, ki ima drugačno razumevanje kakega biblijskega nauka?

¹⁰ Nekateri so morda zapustili Božjo čredo, ker se niso strinjali s kakim svetopisemskim naukom. Ko so bili Izraelci osvobojeni egiptovskega suženjstva, so »pozabili [. . .] dela«, ki jih je Bog storil zanje, in »niso čakali na njegov nasvet«. (Ps. 106:13, SSP) Morda je dobro spomniti nedejavnega, da »zvesti in preudarni suženj« deli odlično duhovno hrano. (Mat. 24:45) Tako je ta posameznik sploh lahko spoznal resnico. Zakaj torej ne bi znova bil odločen, da bi hodil v resnici? (2. Jan. 4)

¹¹ Starešina, ki si prizadeva pomagati tistim, ki so se oddaljili od Božje črede, lahko omeni učence, ki so zapustili Jezusa, ker se niso strinjali z enim njegovih naukov. (Jan. 6:53, 66) Ker se niso več družili s Kristusom in njegovimi zvestimi sledilci, so duhovno oslabeli in izgubili veselje. Ali so tisti, ki so se nehali družiti s krščansko občino, našli bogato duhovno hrano kje drugje? Ne, ker je drugje ni!

Ali je šlo za neprimerno ravnanje?

12., 13. Kako se lahko pomaga posamezniku, ki se je oddaljil od črede, če prizna, da je resno grešil?

¹² Nekateri posamezniki nehajo oznanjevati in obiskovati shode, ker so resno grešili. Morda menijo, da bodo izobčeni, če starešinam povedo za svoje napačno ravnanje. Toda, če nehajo živeti nesvetopisemsko in se iskreno pokesajo, ne bodo izobčeni. (2. Kor. 7:10, 11) Nasprotno, občina jih bo z veseljem sprejela, starešine pa jim bodo priskrbeli duhovno pomoč, ki jo potrebujejo.

¹³ Kaj bi moral narediti, če si zrel oznanjevalec, ki so te prosili, da pomagaš nedejavnemu, in ti ta pove, da je resno grešil? Že prej je bilo rečeno, da je boljše, da mu priporočaš,  naj se pogovori s starešinami, kot pa da se nadalje zapletaš v njegove težave. Če tega noče storiti, boš s tem, da boš ravnal skladno z Božjimi napotki glede takih zadev, pokazal, da ti je mar za Jehovovo ime in za duhovno dobro občine. (Beri 3. Mojzesova 5:1.) Starešine bodo vedeli, kako pomagati tistim, ki se želijo vrniti in živeti skladno z Božjo voljo. Morda bo potrebno ljubeče discipliniranje. (Heb. 12:7–11) Če posameznik prizna, da je grešil proti Bogu, če tega več ne počne in se je resnično pokesal, mu bodo starešine pomagali in lahko prejme Jehovovo odpuščanje. (Iza. 1:18; 55:7; Jak. 5:13–16)

Sinova vrnitev je vesel dogodek

14. S svojimi besedami opiši Jezusovo ponazoritev o izgubljenem sinu.

¹⁴ Kdor je dodeljen, da pomaga ovci, ki se je oddaljila, si lahko pri tem prizadeva tako, da omeni Jezusovo ponazoritev, ki je zapisana v Luku 15:11–24. V tej priliki mladenič zapravi dediščino za razpuščeno življenje. Navsezadnje zasovraži svoje razbrzdano življenje. Lačen je, muči ga domotožje in odločil se je: Grem domov! Njegov oče ga že oddaleč zagleda, steče k njemu in se mu oklene okoli vratu, ga nežno poljubi in je ves vesel. Pogovor o tej ponazoritvi lahko tistega, ki se je oddaljil od občine, spodbudi, da se vrne vanjo. Ta stvarnost bo kmalu uničena, zato bi se moral brez obotavljanja »vrniti domov«.

15. Zakaj se nekateri oddaljijo od občine?

¹⁵ Večina tistih, ki se oddaljijo od občine, ni ravno taka, kot je bil izgubljeni sin. Nekateri se oddaljijo postopoma, podobno kakor odvezan čoln, ki ga počasi nese od obale. Druge toliko obremenijo skrbi, da zanemarijo svoj odnos z Jehovom. Tretji dovolijo, da se spotaknejo ob koga iz občine ali pa zapustijo občino, ker se ne strinjajo z določenim svetopisemskim naukom. Nekaj se jih zaplete v nesvetopisemsko ravnanje. Vendar lahko z nasveti, ki so bili dani pri vsaki od teh okoliščin, pomagaš tistim, ki so iz takšnega ali drugačnega razloga zapustili čredo, da se vanjo vrnejo, preden bo prepozno.

»Dobrodošel doma, sin!«

16.–18. a) Kako je neki starešina pomagal bratu, ki je bil več let nedejaven? b) Zakaj je ta brat postal nedejaven, kako so mu pomagali in kako ga je sprejela občina?

¹⁶ Neki krščanski starešina pravi: »Starešine iz naše občine zelo pridno obiskujemo nedejavne. Razmišljal sem o bratu, s katerim sem preučeval in mu pomagal, da je spoznal resnico. Nedejaven je bil približno 25 let in je preživljal izjemno težke čase. Zato sem mu pojasnil, kako mu lahko pomaga  udejanjanje duhovnih biblijskih načel. Čez nekaj časa je pričel prihajati v kraljestveno dvorano in sprejel biblijski pouk, ki mu je pomagal okrepiti željo, da se vrne k čredi.«

¹⁷ Zakaj je ta brat postal nedejaven? Sam priznava: »Bolj sem se začel posvečati posvetnim kot duhovnim rečem. Potem sem nehal preučevati, sodelovati v oznanjevanju in obiskovati shode. Ne da bi se sploh zavedal, sem se nehal družiti s krščansko občino. Toda neki starešina se je osebno in iskreno zanimal zame in mi tako pomagal, da sem se vrnil.« Potem ko je ta brat sprejel biblijski pouk, so njegove težave začele kopneti. Takole pravi: »Postalo mi je jasno, da mi v življenju manjkata ljubezen in vodstvo Jehova in njegove organizacije.«

¹⁸ Kako je občina sprejela tega brata? Sam pravi: »Počutim se kot izgubljeni sin, o katerem je govoril Jezus Kristus. Pravzaprav mi je neka naša ostarela sestra, ki je bila v občini že pred 30 leti in je še vedno duhovno močna, rekla: ‚Dobrodošel doma, sin!‘ To me je res ganilo. Resnično sem se vrnil domov. In rad bi se iskreno zahvalil za ljubezen, toplino, potrpežljivost in zanimanje, ki so mi jih izkazali ta starešina in vsi v občini. Njihova ljubezen do Jehova in bližnjega mi je resnično pomagala, da sem se vrnil k čredi.«

Spodbudi jih, da naj ukrepajo še danes!

19., 20. Kako lahko spodbudiš nedejavne, da se brez obotavljanja vrnejo k čredi, in kako jim lahko pokažeš, da Bog od nas ne pričakuje preveč?

¹⁹ Živimo v zadnjih dneh in konec sedanje stvarnosti se hitro približuje. Zato spodbujaj nedejavne, da naj obiskujejo krščanske shode. To naj začnejo delati takoj. Spomni jih, da Satan skuša uničiti njihov odnos z Bogom in jih želi prepričati, da si bodo lahko olajšali bremena življenja, če bodo zapustili pravo čaščenje. Zagotovi jim, da jih lahko samo to, da so zvesti Jezusovi sledilci, resnično osvežuje. (Beri Matej 11:28–30.)

²⁰ Spomni nedejavne, da Bog od nas pričakuje, da delamo, kar lahko. Jezus je potem, ko so Lazarjevo sestro Marijo grajali, ker ga je malo pred njegovo smrtjo mazilila z dragim dišavnim oljem, rekel: »Pustite jo pri miru. [. . .] Kar je mogla, je storila.« (Mar. 14:6–8) Jezus je pohvalil revno vdovo za njen skromni prispevek v templju. Tudi ona je storila, kar je mogla. (Luk. 21:1–4) Večina med nami lahko obiskuje krščanske shode in sodeluje pri oznanjevanju Kraljestva. Z Jehovovo pomočjo bo mnogo tistih, ki so sedaj nedejavni, lahko storilo enako.

21., 22. Kaj lahko zagotoviš tistim, ki se vrnejo k Jehovu?

²¹ Če se ovci podoben posameznik, ki se je oddaljil od črede, boji ponovnega snidenja z brati in s sestrami, ga lahko spomniš na to, kako veselo je bilo, ko je izgubljeni sin prišel domov. Tistih, ki se vrnejo v občino, se podobno veselimo. Spodbudi jih, naj ukrepajo zdaj, ter se tako uprejo Hudiču in zbližajo z Bogom. (Jak. 4:7, 8)

²² Tiste, ki se vrnejo k Jehovu, čaka prisrčna dobrodošlica. (Žal. 3:40) To, kar so prej doživljali v Božji službi, jim je nedvomno prinašalo veliko veselja. Vsakega, ki se brez obotavljanja vrne k čredi, čakajo mnogi blagoslovi!

Kako bi odgovoril?

• Kako lahko pomagaš kristjanu, ki mu je bilo kaj v spotiko in je postal nedejaven?

• Kakšna razprava lahko pomaga nekomu, ki je zapustil Božjo čredo zaradi osebnega pogleda na kak nauk?

• Kako se lahko pomaga nekomu, ki se obotavlja vrniti v občino?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 13]

Skrbno prisluhni, ko se ti nedejavni sovernik zaupa.

[Slika na strani 15]

Pogovor o Jezusovi ponazoritvi o izgubljenem sinu lahko nekatere navede, da se vrnejo k čredi.