»Hodi za menoj«
»Hodi za menoj«
»Če kdo hoče iti za menoj, naj se odreče samemu sebi in vzame vsak dan svoj mučilni kol in hodi za menoj.« (LUK. 9:23)
1., 2. a) Katero prisrčno povabilo je izrekel Jezus? b) Kako si se odzval na Jezusovo povabilo?
JEZUS je proti koncu svojega služenja na zemlji oznanjeval po Pereji, področju onkraj Jordana, ki leži severovzhodno od Judeje. Tam je k njemu pristopil mlad moški in ga vprašal, kaj naj naredi, da bi lahko podedoval večno življenje. Ko je Jezus ugotovil, da moški zvesto ravna po Mojzesovi postavi, mu je rekel: »Pojdi, prodaj, kar imaš, in daj revnim, pa boš imel zaklad v nebesih. Potem pridi in hodi za menoj.« (Mar. 10:21) Samo pomisli! Povabil ga je, naj gre za njim, edinorojenim Sinom Najvišjega Boga!
2 Ta moški je sicer zavrnil Jezusovo povabilo, vendar ga drugi niso. Jezus je nekoč prej rekel Filipu: »Hodi za menoj.« (Jan. 1:43) Filip je povabilo sprejel in pozneje postal apostol. Jezus je zatem povabil še Mateja in tudi on se je pozitivno odzval. (Mat. 9:9; 10:2–4) Pravzaprav je Jezus povabil vse, ki ljubijo pravičnost, ko je rekel: »Če kdo hoče iti za menoj, naj se odreče samemu sebi in vzame vsak dan svoj mučilni kol in hodi za menoj.« (Luk. 9:23) Jezusov sledilec torej lahko postane prav vsak, če si le zares želi. Ali je to tudi tvoja želja? Večina med nami se je na Jezusovo prijazno povabilo že pozitivno odzvala in odtlej na oznanjevanju drugim sporoča, da so povabljeni tudi oni.
3. Kako lahko preprečimo, da bi nas »odneslo« in ne bi več hodili za Jezusom?
3 Na žalost pa obstajajo tudi takšni, ki so pokazali zanimanje za biblijsko resnico, vendar so pozneje dovolili, da so se upočasnili, in sčasoma jih je »odneslo« – nehali so hoditi za Jezusom. (Heb. 2:1) Kako lahko preprečimo, da bi se kaj podobnega zgodilo tudi nam? Dobro bi bilo, da bi se vprašali: »Zakaj sem se sploh odločil hoditi za Jezusom? Kaj pravzaprav pomeni hoditi za njim?« Če bomo imeli v mislih odgovor na ti vprašanji, bomo še bolj odločeni ostati na modri življenjski poti, ki smo si jo izbrali. Poleg tega bomo lahko še bolj učinkovito spodbujali druge, naj gredo za Jezusom.
Zakaj naj bi šli za Jezusom?
4., 5. Zakaj je Jezus usposobljen za voditelja?
4 Prerok Jeremija je napisal: »Vem, o GOSPOD, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jer. 10:23) Zgodovina je živ dokaz resničnosti teh besed. Danes je bolj kot kdaj prej očitno, da si nepopolni ljudje ne moremo uspešno vladati. Jezusovo vabilo, naj hodimo za njim, smo sprejeli zato, ker smo spoznali, da nikoli ne bo noben človek tako usposobljen za našega voditelja kakor Jezus. Razmislimo o tem, zakaj je najbolj usposobljen za to vlogo.
5 Kot prvo je Jezus za voditelja usposobljen zato, ker ga je za Mesija in Voditelja izbral sam Jehova. Le kdo bi lahko bolje vedel, koga izbrati za to vlogo kakor naš Stvarnik? Kot drugo ima Jezus občudovanja vredne lastnosti, ki jih lahko posnemamo. (Beri Izaija 11:2, 3.) V vsem nam je popoln zgled. (1. Pet. 2:21) Kot tretje pa je Jezusu zelo mar za njegove sledilce. To je denimo pokazal s tem, da je zanje žrtvoval svoje življenje. (Beri Janez 10:14, 15.) Poleg tega je tudi ljubeč pastir, saj nam pomaga živeti tako, da lahko že danes okusimo srečo in se hkrati veselimo sijajne večne prihodnosti. (Jan. 10:10, 11; Raz. 7:16, 17) Zaradi vsega tega in še marsičesa drugega smo ravnali razumno, ko smo se odločili hoditi za Jezusom. Toda kaj sploh pomeni hoditi za njim?
6. Kaj pomeni hoditi za Jezusom?
6 Biti Kristusov sledilec ne pomeni le imeti se za kristjana. Danes se za kristjane izpovedujeta kakšni dve milijardi ljudi, toda s svojimi dejanji kažejo, da v resnici spadajo med tiste, »ki ravna[jo] nezakonito«. (Beri Matej 7:21–23.) Ko kdo pokaže zanimanje za povabilo, naj gre za Jezusom, mu pojasnimo, da pravi kristjani usklajujemo z Jezusovimi nauki in zgledom celotno življenje – in to sleherni dan svojega življenja. Da bi videli, kaj to dejansko pomeni, preglejmo nekaj dejstev o Jezusu.
Posnemajmo Jezusa v modrosti
7., 8. a) Kaj je modrost in zakaj je je Jezus imel v obilici? b) Kako je Jezus kazal modrost in kako ga lahko v tem posnemamo?
7 Jezus je imel veliko izjemnih lastnosti, toda sedaj se bomo osredinili samo na štiri: na njegovo modrost, ponižnost, gorečnost in ljubezen. Najprej razmislimo o njegovi modrosti oziroma zmožnosti, da svoje znanje in sposobnost razumevanja praktično uporabi. Apostol Pavel je o Jezusu napisal: »V njem so skrbno zakriti vsi zakladi modrosti in spoznanja.« (Kol. 2:3) Od kod mu takšna modrost? Sam je dejal: »Govorim tisto, kar me je naučil Oče.« (Jan. 8:28) Modrost je torej dobil od Jehova, zato nas ne preseneča, da je znal tako razumno presojati.
8 Zdravo presojo je denimo pokazal z načinom življenja, ki si ga je izbral. Odločil se je živeti preprosto in se osrediniti samo na eno: na izpolnjevanje Božje volje. Čas in moči je modro posvečal delu v prid Kraljestva. Posnemamo ga lahko s tem, da si prizadevamo ohraniti preprosto »oko«, in tako pazimo, da se ne bi obremenjevali z nepotrebnimi rečmi, ki bi od nas terjale veliko moči in pozornosti. (Mat. 6:22) Številni kristjani so storili nekaj konkretnega za to, da so si poenostavili življenje, zato lahko odtlej namenjajo služenju Bogu več časa. Nekateri so pričeli pionirati. Če si med njimi tudi ti, je to resnično pohvalno. To, da »išč[eš] najprej kraljestvo«, te lahko zelo osreči in ti prinese veliko zadovoljstva. (Mat. 6:33)
Bodimo ponižni kakor Jezus
9., 10. Kako je Jezus kazal ponižnost?
9 Nadaljnji vidik Jezusove osebnosti, ki ga bomo pregledali, je ponižnost. Ko nepopolni ljudje dobijo v roke oblast, se nemalokrat zgodi, da se jim pojavi občutek prevelike pomembnosti. Toda z Jezusom je bilo povsem drugače! Čeprav je imel glavno vlogo pri izpolnitvi Jehovovega namena, ni bilo v njem niti kančka prevzetnosti. In Biblija nas spodbuja, naj ga posnemamo. Apostol Pavel je napisal: »Ohranite isto stališče, kakršno je imel Kristus Jezus, ki ni nikdar, čeprav je obstajal v Božji podobi, pomislil na polastitev, namreč na to, da bi moral biti enak Bogu, temveč se je odrekel samemu sebi in prevzel podobo sužnja ter postal enak ljudem.« (Fil. 2:5–7) Kaj je to med drugim pomenilo?
10 Jezus je imel veličastno prednost, da je lahko živel v nebesih pri svojem Očetu, vendar se je voljno »odrekel samemu sebi«. Jehova je prenesel njegovo življenje v maternico judovskega deviškega dekleta in v njej se je razvijal devet mesecev, dokler se ni rodil kot nebogljeno dete v družini revnega tesarja. Na domu svojega očima Jožefa je zrasel v malčka, nato dečka in zatem najstnika. Bil je brez greha, vendar je bil vse svoje otroštvo in mladost pokoren svojima staršema, ki sta bila grešna. (Luk. 2:51, 52) Kako izredna ponižnost!
11. Kako lahko posnemamo Jezusa v ponižnosti?
11 Jezusa posnemamo v ponižnosti tako, da voljno sprejmemo naloge, ki se na prvi pogled zdijo manjvredne. Razmislimo denimo o oznanjevanju dobre novice. Morda je ta naloga videti manjvredna, še posebej kadar so ljudje ravnodušni do našega sporočila, se nam posmehujejo ali so do nas celo sovražni. Toda če vztrajamo, lahko drugim pomagamo, da se odzovejo na Jezusovo povabilo, naj hodijo za njim. Tako sodelujemo pri reševanju življenj. (Beri 2. Timoteju 4:1–5.) Nadaljnji primer na videz manjvrednega dela je vzdrževanje kraljestvene dvorane. K temu lahko namreč spadajo tudi opravila, kot so praznjenje košev za smeti, pomivanje tal in čiščenje stranišč – sama »nepomembna« dela! Vendar se zavedamo, da vzdrževanje kraljestvene dvorane, ki je središče pravega čaščenja v našem kraju, spada k sveti službi. S tem da voljno opravljamo naloge, ki so videti nepomembne, kažemo ponižnost in tako hodimo po Kristusovih stopinjah.
Bodimo goreči kakor Jezus
12., 13. a) Kako je Jezus kazal svojo gorečnost in kaj ga je k temu spodbujalo? b) Kaj nas lahko spodbuja, da tudi mi goreče oznanjujemo?
12 Razmislimo sedaj o tem, kako goreče je Jezus oznanjeval in poučeval. Med svojim bivanjem na zemlji je počel marsikaj. V mladosti je verjetno delal s svojim krušnim očetom Jožefom kot tesar. Potem ko se je posvetil izpolnjevanju Božje volje, je delal čudeže, denimo ozdravljal bolne in obujal mrtve. Toda najbolj se je osredinjal na oznanjevanje dobre novice in poučevanje tistih, ki so ga bili pripravljeni poslušati. (Mat. 4:23) Ker smo njegovi sledilci, opravljamo isto delo. Kako ga lahko pri tem posnemamo? Med drugim tako, da nas k temu delu vzgibavajo isti motivi, kakor so njega.
13 Jezusa je k oznanjevanju in poučevanju spodbujala predvsem ljubezen do Boga. Vendar je imel srčno rad tudi resnice, ki jih je učil. Zanj so bile kakor neprecenljivi dragulji in z velikim veseljem jih je delil z drugimi. Kot »javni učitelji« čutimo podobno. Samo spomnimo se nekaterih dragocenih resnic, ki smo jih spoznali iz Božje Besede! Poznamo denimo sporno vprašanje o tem, kdo ima pravico do vrhovne oblasti v vesolju, in vemo, kako se bo rešilo. Jasno vemo, kaj Sveto pismo uči o stanju mrtvih in kateri blagoslovi bodo izliti na človeštvo v Božjem novem svetu. Takšne resnice nikoli ne izgubijo svoje vrednosti, pa naj smo jih spoznali pred kratkim ali pred dolgimi leti. Vse – stare in nove – sestavljajo pravi zaklad neprecenljive vrednosti. (Beri Matej 13:52.) Če smo pri oznanjevanju iskreno navdušeni, ljudem sporočamo, da nam to, kar nas je naučil Jehova, veliko pomeni.
14. Kako lahko posnemamo Jezusa v poučevanju?
14 Sedaj pa poglejmo, kako je Jezus učil. Svoje poslušalce je nenehno opozarjal na Sveto pismo. Preden je povedal kaj pomembnega, je pogosto rekel: »Pisano je.« (Mat. 4:4; 21:13) Iz zapisa o tem, kaj je govoril, lahko vidimo, da je neposredno ali posredno navajal iz več kot polovice knjig Hebrejskih spisov. Tudi mi pri oznanjevanju pazimo, da naše besede trdno temeljijo na Svetem pismu, in vselej, ko je to le mogoče, skušamo stanovalcu neposredno pokazati, kaj piše v tej knjigi. Tako ljudem pravega srca pomagamo, da na lastne oči vidijo, da učimo Božje misli, ne pa svojih. Kako zelo nam ogreje srce, ko vidimo, da je sogovornik pripravljen prebrati odlomke iz Biblije in razpravljati o vrednosti in pomenu Božje Besede! In ko takšen človek sprejme povabilo, naj hodi za Jezusom, je naše veselje neizmerno.
Tisti, ki hodijo za Jezusom, imajo radi druge
15. Katero izredno lastnost je imel Jezus in kako lahko na nas vpliva premišljevanje o njej?
15 Zadnji vidik Jezusove osebnosti pa se najbolj dotakne našega srca: rad je imel ljudi. Apostol Pavel je napisal: »Sili nas namreč Kristusova ljubezen.« (2. Kor. 5:14) Kadar premišljujemo o tem, kako rad ima Jezus ljudi na splošno, pa tudi nas kot posameznike, nas to močno gane in tako rekoč sili, da ga posnemamo.
16., 17. Kako je Jezus pokazal, da ima rad ljudi?
16 Kako pa je Jezus kazal, da ima rad ljudi? Največji izraz njegove ljubezni do človeštva je bilo to, da je bil pripravljen zanj žrtvovati svojo dušo. (Jan. 15:13) Med svojim služenjem na zemlji pa je kazal ljubezen še drugače. Močno je denimo sočustvoval s tistimi, ki so trpeli. Ko je videl, kako so Marija in drugi jokali ob Lazarjevi smrti, ga je njihova žalost močno pretresla. Njihova bolečina mu je tako segla v srce, da »se je razjokal«, četudi je vedel, da bo Lazarja čez nekaj trenutkov obudil. (Jan. 11:32–35)
17 K Jezusu je na začetku njegovega služenja prišel gobavec in mu rekel: »Če le hočeš, me moreš očistiti.« Kako se je Jezus odzval na to? V poročilu beremo: »Jezusu se je zasmilil.« Zatem je naredil nekaj nenavadnega. »Iztegnil [je] svojo roko, se ga dotaknil in mu rekel: ‚Hočem. Bodi očiščen.‘ Gobe so pri priči izginile z njega in bil je očiščen.« Gobavci so bili pod Mojzesovo postavo nečisti in nedvomno bi lahko Jezus ozdravil tega človeka, ne da bi se ga dotaknil. Toda ker je to vendarle storil, je moški lahko občutil dotik sočloveka, česar morda ni doživel že več let. Kakšno sočutje! (Mar. 1:40–42)
18. Kako lahko pokažemo, da »čuti[mo] z bližnjim«?
18 Biblija nas, Kristusove sledilce, poziva, naj pokažemo svojo ljubezen tako, da »čuti[mo] z bližnjim«. (1. Pet. 3:8) Morda ni lahko razumeti občutkov sovernika, ki trpi za kronično boleznijo ali hudo depresijo, še posebej, če česa takega nismo še nikoli občutili na lastni koži. Toda Jezus je sočustvoval z bolnimi, četudi ni bil sam nikoli bolan. Kako ga lahko posnemamo? Tako da tistim, ki trpijo, potrpežljivo prisluhnemo, ko nam odprejo svoje srce. Poleg tega se lahko vprašamo: »Kako bi se na njihovem mestu počutil jaz?« »Potrte duše« bomo lažje tolažili, če se bomo zmožni vživeti v njihova čustva. (1. Tes. 5:14) Tako bomo hodili za Jezusom.
19. Kako Jezusov zgled vpliva na nas?
19 Koliko zanimivih misli za preučevanje lahko najdemo v besedah in dejanjih Jezusa Kristusa! Več ko o njem izvemo, bolj mu želimo biti podobni in bolj želimo pomagati drugim, da bi ga posnemali. Naj nas torej hoja za našim mesijanskim kraljem še naprej razveseljuje, zares, naj nam prinaša radost vso večnost!
Ali lahko pojasniš?
• Kako lahko posnemamo Jezusa v modrosti?
• Kako lahko kažemo ponižnost?
• Kako lahko razvnemamo svojo gorečnost za oznanjevanje?
• Kako lahko posnemamo Jezusa v ljubezni do drugih?
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir/slika na strani 5]
PUBLIKACIJA, KI NAM POMAGA POSNEMATI KRISTUSA
Na območnem zborovanju leta 2007 je izšla knjiga s 192 stranmi “Come Be My Follower”. * Namenjena je temu, da bi kristjani poglobljeno premišljevali o Jezusu, še posebej o njegovih lastnostih in dejanjih. Po dveh uvodnih poglavjih so v prvem delu opisane njegove izredne lastnosti: ponižnost, pogum, modrost, poslušnost in zdržljivost.
Naslednji del razpravlja o Jezusovi vlogi učitelja in oznanjevalca dobre novice, zadnji pa o nekaj načinih, na katere je Jezus kazal svojo veliko ljubezen. Gradivo celotne knjige je namenjeno temu, da bi bilo kristjanu lažje posnemati Jezusa.
Prepričani smo, da nas bo ta publikacija spodbudila k temu, da se preiščemo in vprašamo: »Ali res hodim za Jezusom? Kako bi ga lahko še bolje posnemal?« Vsem, ki so »prav naravnani za dosego večnega življenja«, pa bo pomagala, da se nam bodo pridružili pri hoji za Jezusom. (Apd. 13:48)
[Podčrtna opomba]
^ odst. 48 Ni izšla v slovenščini.
[Slika na strani 4]
Jezus je bil pripravljen priti na zemljo in se roditi kot dojenček. Katero lastnost je moral imeti?
[Slika na strani 6]
Kaj nas spodbuja k temu, da goreče oznanjujemo?