Jehovov služabnik – »preboden zaradi naših prestopkov«

»On je bil preboden zaradi naših prestopkov, strt je bil zaradi naših pregreh. [. . .] Njegove rane so bile nam v ozdravljenje.« (IZA. 53:5, NW)

1. Kaj bi morali imeti v mislih pri obhajanju spominske slovesnosti in katera prerokba nam bo pri tem pomagala?

SPOMINSKO SLOVESNOST obhajamo zato, da bi se spomnili smrti Jezusa Kristusa in vsega, kar je dosegel s svojo smrtjo in vstajenjem. Spomnimo se denimo na opravičenje Jehovove vrhovne oblasti, posvetitev Božjega imena in izpolnitev Njegovega namena, med drugim tudi rešitve človeštva. Najbrž nobena druga biblijska prerokba ne oriše tako podrobno Kristusove žrtve in tega, kaj je bilo z njo doseženo, kot ravno prerokba iz Izaija 53:3–12. Izaija je napovedal, da bo Služabnik trpel, ter navedel natančne podrobnosti o Kristusovi smrti in o blagoslovih, ki jih bo njegova smrt prinesla njegovim maziljenim bratom in »drugim ovcam«. (Jan. 10:16)

2. Kaj dokazuje Izaijeva prerokba in kako bo vplivala na nas?

² Jehova je sedem stoletij pred Jezusovim rojstvom na zemlji navdihnil Izaija, da je napisal prerokbo o tem, da mu bo Njegov izvoljeni Služabnik ostal zvest celo takrat, ko bo preizkušen do skrajnosti. Ravno to dejstvo je dokaz, da je bil Jehova povsem prepričan, da mu bo njegov Sin ostal zvestovdan.  Pregledovanje te prerokbe nam bo ogrelo srce in okrepilo vero.

Bil je »zaničevan, in nič ga nismo čislali«

3. Zakaj bi morali Judje lepo sprejeti Jezusa, toda kaj so v resnici storili?

³ Beri Izaija 53:3. Samo zamisli si, kaj je pomenilo za Božjega edinorojenega Sina, da se je moral odreči veselju, da lahko dela skupaj s svojim Očetom, ter priti na zemljo, da bi žrtvoval svoje življenje v odrešitev človeštva iz spon greha in smrti! (Fil. 2:5–8) Njegova žrtev je omogočila resnično odpuščanje grehov, kar je darovanje živalskih žrtev pod Mojzesovo postavo samo predpodabljalo. (Heb. 10:1–4) Ali ga ne bi morali potemtakem vsaj Judje, ki so čakali obljubljenega Mesija, lepo sprejeti in mu izkazati čast? (Jan. 6:14) Vendar ni bilo tako. Jezusa so »zaničeva[li]« in ga niso čisto nič »čislali«, kot je to napovedal Izaija. Apostol Janez je napisal: »Prišel je v svoj domači kraj, toda njegovi ga niso sprejeli.« (Jan. 1:11) Apostol Peter pa je Judom dejal: »Bog naših praočetov [. . .] je poveličal svojega Služabnika, Jezusa, ki ste ga prav vi izročili in se mu odrekli pred Pilatom, ko se je odločil, da ga bo izpustil. Da, temu svetemu in pravičnemu človeku ste se odrekli.« (Apd. 3:13, 14)

4. Kako se je Jezus seznanil z boleznijo?

⁴ Izaija je tudi prerokoval, da bo Jezus »seznanjen z [. . .] boleznimi« (NW). Jezus je bil med svojim delovanjem na zemlji zagotovo občasno utrujen, vendar ni nobenega namiga o tem, da bi kdaj zbolel. (Jan. 4:6) Vseeno pa mu bolezen ni bila nekaj tujega, saj je oznanjeval ljudem, ki so jih pestile različne bolezni. Smilili so se mu in mnoge je ozdravil. (Mar. 1:32–34) S tem je izpolnil prerokbo, ki se glasi: »Zares, on je nosil bolezni naše in si je naložil bolečine naše.« (Iza. 53:4a; Mat. 8:16, 17)

Kakor kdo, »ki ga je Bog udaril«

5. Kako so mnogi izmed Judov gledali na Jezusovo smrt in zakaj je Jezusu to še povečalo trpljenje?

⁵ Beri Izaija 53:4b. Številni izmed Jezusovih sodobnikov niso razumeli, zakaj je Jezus moral trpeti in umreti. Prepričani so bili, da ga je Bog kaznoval, tako kakor da bi ga udaril s kako odvratno boleznijo. (Mat. 27:38–44) Judje so ga obtožili bogokletstva. (Mar. 14:61–64; Jan. 10:33) Seveda Jezus ni bil niti grešnik niti bogokletnik. Toda ker je tako zelo ljubil svojega Očeta, mu je morala že sama misel na to, da bo umrl na temelju obtožb, da je bogokletnik, dodatno povečati trpljenje, ki ga je moral prenašati kot Jehovov Služabnik. Vseeno pa se je bil pripravljen podrediti Jehovovi volji. (Mat. 26:39)

6., 7. V katerem smislu je Jehova strl svojega zvestega Služabnika in kaj ga je pri tem razveselilo?

⁶ Eno je, če Izaijeva prerokba napove, da bodo drugi menili, da je Jezusa udaril Bog, nekaj čisto drugega pa je, če napoveduje: »GOSPOD ga je hotel streti.« (Iza. 53:10) Zakaj bi ga Jehova sploh »hotel streti«, ko pa je nekoč predtem izjavil »Glej! Moj služabnik, [. . .] moj izbranec, ki je moji duši v veselje«? (Iza. 42:1, NW) V katerem smislu bi si to Jehova želel storiti?

 ⁷ Da bi razumeli to prerokbo, se moramo spomniti, da je Satan takrat, ko je oporekal Jehovovi vrhovni oblasti, tudi posejal dvom o zvestovdanosti vseh Božjih služabnikov v nebesih in na zemlji. (Job 1:9–11; 2:3–5) Jezus je s tem, da je ostal zvest do smrti, povsem ovrgel to Satanovo obtožbo. Čeprav je torej Jehova dovolil, da sovražniki ubijejo Kristusa, je nedvomno trpel, ko je videl, da so njegovega izvoljenega Služabnika usmrtili. Vendar pa ga je po drugi strani razveselilo, ko je videl, da mu je njegov Sin popolnoma zvest. (Preg. 27:11) Zelo pa ga je veselila tudi misel na to, kako bo Sinova smrt koristila skesanim ljudem. (Luk. 15:7)

»Preboden zaradi naših prestopkov«

8., 9. a) Kako je bil Jezus »preboden zaradi naših prestopkov«? b) Kako je to potrdil Peter?

⁸ Beri Izaija 53:6. Grešni ljudje kakor izgubljene ovce tavajo naokoli in skušajo najti način, da bi se rešili bolezni in smrti, ki so ju podedovali od Adama. (1. Pet. 2:25) Toda ker smo vsi Adamovi potomci nepopolni, ne bi mogel niti eden od nas odkupiti tega, kar je Adam zapravil. (Ps. 49:7) Jehova pa je iz svoje velike ljubezni »naložil nas vseh krivice« svojemu dragemu Sinu in izvoljenemu Služabniku. Kristus je privolil v to, da bo »preboden zaradi naših prestopkov« in »strt [. . .] zaradi naših pregreh«, zato je naše grehe nesel na kol in umrl namesto nas.

⁹ Apostol Peter je napisal: »Bili [ste] na to pot poklicani, ker je tudi Kristus trpel za vas in vam s tem zapustil zgled, da bi hodili natančno po njegovih stopinjah. Sam je naše grehe na svojem lastnem telesu nesel na kol, zato da bi mi opravili z grehi in živeli za pravičnost.« Nato je citiral Izaijevo prerokbo, ko je dodal: »‚Z njegovimi ranami ste bili ozdravljeni.‘« (1. Pet. 2:21, 24; Iza. 53:5) Tako so grešniki dobili priložnost, da se spravijo z Bogom, kot je to Peter povedal v nadaljevanju: »Kristus [je], kar zadeva grehe, umrl enkrat za vselej, pravični za nepravične, da bi vas pripeljal k Bogu.« (1. Pet. 3:18)

Bil je »kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol«

10. a) Kaj je Janez Krstnik dejal za Jezusa? b) Zakaj so bile Janezove besede ustrezne?

¹⁰ Beri Izaija 53:7, 8. Ko je Janez Krstnik videl prihajati Jezusa, je vzkliknil: »Glej, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta!« (Jan. 1:29) Glede na to, da je govoril o Jezusu kot o Jagnjetu, je morda imel v mislih besede preroka Izaija, ki je Jezusa opisal z »jagnje, ki ga peljejo v zakol«. (Iza. 53:7) Izaija je zanj tudi prerokoval, da bo »žrtvoval dušo svojo v smrt«. (Iza. 53:12) Zanimivo je, da je Jezus na večer, ko je vpeljal slovesnost v spomin na svojo smrt, podal kelih vina svojim 11 apostolom in dejal: »To predstavlja mojo ‚kri zaveze‘, ki se bo prelila za mnoge v odpuščanje grehov.« (Mat. 26:28)

11., 12. a) Kaj je Izak s svojo pripravljenostjo, da se žrtvuje, ponazoril glede Kristusove žrtve? b) Česa med obhajanjem slovesnosti ne bi smeli izgubiti izpred oči glede Večjega Abrahama, Boga Jehova?

¹¹ Jezus je bil tako kakor staroveški Izak pripravljen izpolniti to, kar je Jehova pričakoval od njega, in darovati svoje življenje. (1. Mojz. 22:1, 2, 9–13; Heb. 10:5–10) Čeprav se je Izak prostovoljno odločil, da se bo žrtvoval, pa je bil tisti, ki ga je nameraval darovati, pravzaprav Abraham. (Heb. 11:17) Podobno je Jezus voljno pristal na to, da bo umrl, vendar je bil tisti, ki se je odločil za odkupnino, pravzaprav Jehova. S tem da je žrtvoval svojega Sina, je pokazal, kako zelo ima rad človeštvo.

¹² Jezus sam je dejal: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil nihče, ki veruje vanj, pokončan, ampak bi imel večno življenje.« (Jan. 3:16) Apostol Pavel pa je napisal: »Bog nam svojo ljubezen izkazuje s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.«  (Rim. 5:8) Čeprav torej s tem, da obhajamo Kristusovo smrt, izkazujemo čast Kristusu, ne bi smeli nikoli pozabiti, da je bil tisti, ki je omogočil odrešitev človeštva z odkupnino, Večji Abraham, Bog Jehova. Spominsko slovesnost obhajamo Njemu v slavo.

Služabnik je »mnoge storil pravične«

13., 14. Kako je Jehovov Služabnik »mnoge storil pravične«?

¹³ Beri Izaija 53:11, 12. Jehova je o svojem izvoljenem Služabniku rekel: »Pravični hlapec moj [bo] mnoge storil pravične.« V katerem smislu? Odgovor na to vprašanje dobimo v 12. vrstici, kjer piše, da je Služabnik »posredoval za prestopnike« (NW). Vsi Adamovi potomci se rodijo grešni, zato so »prestopniki« in kot takšni prejmejo »plačilo greha« – smrt. (Rim. 5:12; 6:23) Grešen človek potrebuje spravo z Jehovom. V 53. poglavju Izaijevega prerokovanja je čudovito opisano, kako je Jezus »posredoval« v korist grešnega človeštva, z besedami: »Kazen ga je zadela zaradi našega miru in rane njegove so bile nam v ozdravljenje.« (Iza. 53:5)

¹⁴ Kristus je »mnoge storil pravične« s tem, da je prevzel naše grehe nase in umrl za nas. Pavel je napisal: »Bogu se je namreč zdelo dobro, da v njem [v Kristusu] prebiva vsa polnost in da po njem z vzpostavitvijo miru po krvi, ki jo je prelil na mučilnem kolu, spet spravi s seboj vse drugo, bodisi tisto, kar je na zemlji, bodisi tisto, kar je v nebesih.« (Kol. 1:19, 20)

15. a) Kaj je »tisto, kar je v nebesih«, o čemer je govoril Pavel? b) Kdo edino lahko uživa simbole na spominski slovesnosti in zakaj?

¹⁵ »Tisto, kar je v nebesih,« in je spravljeno z Jehovom po zaslugi Kristusove prelite krvi, so maziljeni kristjani, ki so poklicani, da bi v nebesih vladali s Kristusom. Kot »sodeležniki nebeškega klica« so razglašeni za »pravične za življenje«. (Heb. 3:1; Rim. 5:1, 18) Jehova jih nato posvoji za svoje duhovne sinove. Sveti duh jim izpričuje, da so »sodediči [. . .] s Kristusom«, poklicani, da bi postali kralji in duhovniki v nebeškem Kraljestvu. (Rim. 8:15–17; Raz. 5:9, 10) So del duhovnega Izraela, »Božjega Izraela«, in z njimi je sklenjena »nova zaveza«. (Jer. 31:31–34; Gal. 6:16) Kot člani nove zaveze imajo sedaj na spominski slovesnosti pravico uživati simbole, tudi piti rdeče vino, za katero je Jezus dejal: »Ta kelih predstavlja novo zavezo na temelju moje krvi, ki se bo prelila za vas.« (Luk. 22:20)

16. Kaj je »tisto, kar je na zemlji,« in kako lahko tudi oni veljajo za pravične v Jehovovih očeh?

¹⁶ »Tisto, kar je na zemlji,« pa so pripadniki Kristusovih drugih ovc, ki upajo, da bodo večno živeli na zemlji. Jehovov izvoljeni Služabnik je tudi njim omogočil, da so postali pravični v Jehovovih očeh. Ker verujejo v Kristusovo odkupno žrtev in so tako »oprali [. . .] svoja oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi,« jih je Jehova razglasil za pravične, vendar ne zato, da bi postali njegovi duhovni sinovi, temveč njegovi prijatelji. Tem ponuja  čudovit obet, da bodo preživeli »veliko stisko«. (Raz. 7:9, 10, 14; Jak. 2:23) Ker niso v novi zavezi in tako ne upajo na življenje v nebesih, na spominski slovesnosti ne uživajo simbolov, temveč so na njej navzoči kot spoštljivi opazovalci.

Vse zasluge pripadajo Jehovu in njegovemu Služabniku, ki mu je v veselje!

17. Kako nam je preučevanje Izaijevih prerokb, ki se osredinjajo na Služabnika, pomagalo, da smo pripravili svoj um na spominsko slovesnost?

¹⁷ Pregledovanje prerokb v Izaijevi knjigi, ki se osredinjajo na Služabnika, nam je pomagalo, da smo pripravili svoj um na slovesnost v spomin na Kristusovo smrt. Tako bomo lažje pozorno gledali »Glavnega zastopnika in Izpopolnjevalca naše vere«. (Heb. 12:2) Spoznali smo, da Božji Sin ni bil nikoli uporen. V nasprotju s Satanom se z veseljem uči od Jehova, in mu priznava položaj Vrhovnega gospoda vsega vesolja. Videli smo tudi, da je bil Jezus med svojim služenjem na zemlji sočuten do tistih, ki jim je oznanjeval, in da je mnoge izmed njih ozdravil tako telesno kot duhovno. S tem je pokazal, kaj bo delal kot Mesijanski kralj v novi stvarnosti, ko bo »ustanovi[l] pravic[o] na zemlji«. (Iza. 42:4) Jezus, ki je v Izaijevi prerokbi označen za »luč narodom«, nam je s svojo gorečnostjo za oznanjevanje v spodbudo, da goreče oznanjujemo dobro novico po vsej zemeljski obli. (Iza. 42:6, SSP)

18. Zakaj se ob pregledovanju Izaijevega prerokovanja naše srce napolni s hvaležnostjo do Jehova in njegovega zvestega Služabnika?

¹⁸ Sedaj tudi bolje razumemo, kako zelo se je Jehova žrtvoval s tem, da je poslal svojega dragega Sina na zemljo, da bi trpel in umrl za nas. Jehovu nikakor ni bilo v veselje to, da je videl svojega Sina trpeti, temveč to, da je videl, da mu je Jezus ostal povsem zvest vse do smrti. Tudi mi bi se morali veseliti skupaj z Jehovom, saj se zavedamo, kaj vse je Jezus storil, da je ovrgel Satanove laži in posvetil Jehovovo ime ter tako dokazal, da ima Jehova pravico do vrhovne oblasti. Poleg tega je Kristus nase prevzel naše grehe in umrl za nas. S tem je omogočil mali čredi, ki jo sestavljajo njegovi maziljeni bratje, in pripadnikom drugih ovc, da so v Jehovovih očeh postali pravični. Ko se bomo torej vsi skupaj zbrali na spominski slovesnosti, naj nam srce prekipeva od hvaležnosti, ki jo čutimo do Jehova in njegovega zvestega Služabnika.

Za ponovitev

• V katerem smislu je Jehova »hotel streti« svojega Sina?

• Kako je bil Jezus »preboden zaradi naših prestopkov«?

• Kako je Služabnik »mnoge storil pravične«?

• Kako ti je preučevanje prerokb o Služabniku pomagalo, da si pripravil svoj um in srce na spominsko slovesnost?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 26]

»Bil [je] zaničevan, in nič ga nismo čislali.«

[Slika na strani 28]

»Žrtvoval [je] dušo svojo v smrt.«

[Slika na strani 29]

Pripadniki »drugih ovc« so navzoči na spominski slovesnosti kot spoštljivi opazovalci.