Naj Jezusove besede vplivajo na naše ravnanje
Naj Jezusove besede vplivajo na naše ravnanje
»Tisti [. . .], ki ga je poslal Bog, govori Božje besede.« (JAN. 3:34)
1., 2. S čim bi lahko primerjali Jezusove besede iz govora na gori in zakaj lahko rečemo, da je ta govor temeljil na »Božjih besedah«?
EDEN največjih danes znanih brušenih diamantov na svetu je 530-karatna Afriška zvezda. Ta dragulj je zares dragocen! Toda duhovni dragulji iz Jezusovega govora na gori so neprimerljivo dragocenejši. In nič čudnega, saj to, kar je Jezus takrat povedal, izvira od samega Jehova! O Jezusu v Bibliji piše: »Tisti [. . .], ki ga je poslal Bog, govori Božje besede.« (Jan. 3:34–36)
2 Čeprav je Jezus za svoj govor na gori najbrž potreboval manj kot pol ure, je v njem 21-krat navajal iz 8 knjig Hebrejskih spisov. Njegov govor je torej trdno temeljil na »Božjih besedah«. Poglejmo si sedaj, kako bi lahko v življenju upoštevali nekatere od mnogih neprecenljivih naukov, ki jih je Božji ljubljeni sin povedal v svojem mojstrskem govoru.
»Najprej se s svojim bratom spravi«
3. Kaj je Jezus svetoval svojim učencem, zatem ko jih je posvaril pred posledicami jeze?
3 Kristjani smo srečni in miroljubni ljudje, ker imamo Božjega svetega duha, ki v nas med drugim rojeva veselje in mir. (Gal. 5:22, 23) Jezus ni hotel, da bi njegovi učenci izgubili veselje in mir, zato jih je posvaril pred smrtonosnimi posledicami dolgotrajne jeze. (Beri Matej 5:21, 22.) Zatem pa jim je rekel: »Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat nekaj proti tebi, pusti svoj dar tam, pred oltarjem, in odidi. Najprej se s svojim bratom spravi, nato pa se vrni in daruj svoj dar.« (Mat. 5:23, 24)
4., 5. a) Kaj je bil »dar«, ki ga je omenil Jezus, o čemer lahko beremo v Mateju 5:23, 24? b) Kako pomembno je to, da se spravimo z užaljenim bratom?
4 »Dar«, ki ga je Jezus omenil, je bila lahko katera koli daritev, ki jo je kdo prinesel v jeruzalemski tempelj. Živalske žrtve, denimo, so bile za Božje ljudstvo pomembne, saj so bile del čaščenja Jehova. Vendar je Jezus opozoril, da je nekaj še pomembnejše od darovanja – to, da se človek predtem spravi s svojim bratom.
5 Kaj se torej lahko naučimo iz teh Jezusovih besed? Zagotovo tole: s tem, kako ravnamo z drugimi, neposredno vplivamo na svoj odnos z Jehovom. (1. Jan. 4:20) Resnično, darovati Bogu je bilo v starih časih brez pomena, če darovalec ni lepo ravnal z drugimi. (Beri Miha 6:6–8.)
Pomembno je biti ponižen
6., 7. Zakaj moramo biti ponižni, ko želimo znova vzpostaviti mirne odnose z užaljenim bratom?
6 Spraviti se z užaljenim bratom pa je najbrž tudi preizkus naše ponižnosti. Ponižni ljudje se ne prepirajo oziroma pričkajo s soverniki, zato da bi uveljavili pravice, ki jim po njihovem pripadajo. To bi ustvarilo nezdravo ozračje, podobno kakor se je to zgodilo kristjanom v starodavnem Korintu. Glede tega je apostol Pavel omenil nekaj, kar naj bi vse vpletene navedlo na razmišljanje. Napisal je: »To, da se med seboj tožite, je pravzaprav za vas popoln poraz. Zakaj rajši ne pustite, da se vam dela krivica? Zakaj rajši ne pustite, da se vas ogoljufa?« (1. Kor. 6:7)
7 Jezus ni rekel, da bi morali oditi k bratu zato, da bi ga prepričali, da imamo mi prav in da se on moti. To bi morali storiti zato, da bi bili z njim znova v mirnih odnosih. Da bi nam to uspelo, bi mu morali iskreno povedati, kako gledamo na zadevo. Poleg tega bi mu morali dejati, da se zavedamo, da ga je vse skupaj najbrž prizadelo. In če smo naredili napako, se mu bomo nedvomno želeli ponižno opravičiti.
Če te »desno oko navaja na greh«
8. Na kratko povzemi Jezusove besede iz Mateja 5:29, 30.
8 Jezus je v svojem govoru na gori dal moder nasvet o morali. Vedel je, da lahko zaradi našega nepopolnega telesa utrpimo škodo. Zato je dejal: »Če te torej desno oko navaja na greh, ga iztakni in vrzi od sebe. Zate je namreč bolje, da izgubiš en del telesa, kakor da bi bilo vse tvoje telo vrženo v geheno. In če te na greh navaja desna roka, jo odsekaj in vrzi od sebe. Zate je namreč bolje, da izgubiš en del telesa, kakor da bi vse tvoje telo prišlo v geheno.« (Mat. 5:29, 30)
9. Kako nas lahko »oko« ali »roka« navede na »greh«?
9 »Oko«, o katerem je govoril Jezus, predstavlja zmožnost, da se osredinimo na kako določeno stvar, »roka« pa se nanaša na to, kar lahko delamo s svojimi rokami. Če nismo pazljivi, nas lahko ta telesna dela navedeta na »greh« in na to, da nehamo hoditi z Bogom. (1. Mojz. 5:22; 6:9) Ko smo torej v skušnjavi, da ne bi ubogali Jehova, moramo odločno ukrepati – si v simboličnem smislu iztakniti oko ali odsekati roko.
10., 11. Kaj nam lahko pomaga ogniti se spolni nemorali?
10 Kaj lahko storimo, da se naše oči ne bi ukvarjale z nemoralnimi rečmi? »Zavezo sem sklenil s svojimi očmi,« je dejal bogaboječi Job, »in kako bi se bil smel ozirati po devici?« (Job 31:1) Job je bil poročen moški, ki je bil odločen, da ne bo kršil Božjih moralnih zakonov. Enako bi morali biti odločeni tudi mi, pa najsi smo poročeni ali samski. Če se nočemo zaplesti v spolno nemoralo, nas mora voditi Božji sveti duh, ki v tistih, ki ljubijo Jehova, rojeva samoobvladanje. (Gal. 5:22–25)
11 Če se želimo ogniti temu, da bi zagrešili spolno nemoralo, se moramo vprašati: »Ali dovolim svojim očem, da mi vzbujajo željo po nemoralnih stvareh, ki so bodisi opisane v čtivu bodisi prikazane na televiziji ali internetu in so danes tako zlahka dosegljive?« Spomnimo se tudi besed učenca Jakoba: »Vsak [je] preizkušan, ko ga njegova lastna želja vleče in vabi. Ko potem ta postane rodovitna, rodi greh, greh pa, ko je izvršen, rodi smrt.« (Jak. 1:14, 15) Če potemtakem kdo, ki je posvečen Božji služabnik, »gleda« koga nasprotnega spola iz nemoralnih nagibov, mora storiti tako korenite spremembe, kakor da bi si iztaknil oko. (Beri Matej 5:27, 28.)
12. Kateri Pavlov nasvet nam lahko pomaga v boju zoper nemoralne želje?
12 Podobno velja za roke. Če jih človek neprimerno uporablja, se lahko zgodi, da resno prekrši Jehovova moralna merila, zato bi morali biti trdno odločeni, da bomo ostali moralno čisti. Upoštevajmo torej Pavlov nasvet: »Zatrite [dobesedno »usmrtite«, pdč. op.] nagnjenja, ki se kažejo v vaših zemeljskih telesih: nečistovanje, nečistost, spolno poželenje, škodljive želje in lakomnost, ki je malikovanje.« (Kol. 3:5) Beseda »usmrtite« kaže na to, da mora človek zelo odločno ukrepati, da bi premagal nemoralne mesene želje.
13., 14. Zakaj se je pomembno varovati nemoralnih misli in dejanj?
13 Človek je takrat, ko mu gre za življenje, običajno pripravljen dati celo amputirati kak del telesa. Isto velja v simboličnem smislu. Če se želimo ogniti nemoralnemu razmišljanju in ravnanju, zaradi katerih bi bili ob Jehovovo naklonjenost, moramo »oko« ali »roko« tako rekoč »vr[eči] od sebe«. Trajnemu uničenju, ki ga simbolizira gehena, lahko namreč ubežimo samo tako, da ostanemo umsko, moralno in duhovno čisti.
14 Ker smo podedovali greh in nepopolnost, si moramo, če želimo ostati moralno čisti, močno prizadevati. Pavel je rekel: »Svoje telo tepem in ga usužnjujem, da ne bi, potem ko bi drugim oznanjeval, sam kako postal graje vreden.« (1. Kor. 9:27) Zato bodimo odločeni, da bomo v svojem življenju upoštevali Jezusov nasvet glede morale in da ne bomo s svojim ravnanjem nikoli kazali, da mu nismo hvaležni za odkupno žrtev. (Mat. 20:28; Heb. 6:4–6)
»Dajajte«
15., 16. a) Kako nam je Jezus zgled v dajanju? b) Kaj pomenijo Jezusove besede, zapisane v Luku 6:38?
15 Jezus je s svojimi besedami in nenadkriljivim zgledom ljudi spodbujal k darežljivosti. To lastnost je v veliki meri pokazal takrat, ko je prišel na zemljo, da bi koristil nepopolnemu človeštvu. (Beri 2. Korinčanom 8:9.) Prostovoljno se je odrekel svoji nebeški slavi, zato da je lahko postal človek in žrtvoval svoje življenje za grešne ljudi, od katerih naj bi si jih nekaj pridobilo zaklad v nebesih in vladalo skupaj z njim v Kraljestvu. (Rim. 8:16, 17) Ljudi je nedvomno spodbujal k darežljivosti tudi s temi besedami:
16 »Dajajte, in se vam bo dalo. V zavihano oblačilo vam bodo nasuli dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero. S kakršno mero namreč odmerjate, s takšno se bo odmerilo vam.« (Luk. 6:38) Besedna zveza »nasuti v zavihano oblačilo« se nanaša na navado, da si je kupec vrhnje oblačilo, ki ga je imel speto s pasom, privzdignil, tako da je nastala nekakšna vreča, v katero mu je ulični prodajalec nasul kupljeno blago. Če bomo na lastno pobudo darežljivi, nam bo morda takrat, ko bomo sami potrebovali pomoč, velikodušno povrnjeno. (Prop. 11:2)
17. Zakaj lahko rečemo, da je Jehova najboljši zgled darežljivosti, in kakšno dajanje nas lahko osreči?
17 Jehova ljubi in nagrajuje tiste, ki so darežljivi. Sam nam je v tem najboljši zgled, saj je dal svojega edinorojenega Sina, »da ne bi bil nihče, ki veruje vanj, pokončan, ampak bi imel večno življenje«. (Jan. 3:16) Pavel je napisal: »Kdor skopo seje, bo tudi skopo žel, in kdor seje obilno, bo tudi obilno žel. Naj vsak stori tako, kakor se je odločil v svojem srcu, ne nejevoljno ali pod prisilo, ker Bog ljubi veselega darovalca.« (2. Kor. 9:6, 7) Če bomo svoj čas, moči in gmotna sredstva darovali za širjenje pravega čaščenja, nas bo to zagotovo osrečilo in nam prineslo številne blagoslove. (Beri Pregovori 19:17; Luka 16:9.)
»Ne trobi pred seboj«
18. Kdaj ne bomo dobili »nobenega plačila« od našega nebeškega Očeta?
18 »Pazite pa, da ne boste svoje pravičnosti izkazovali pred ljudmi, da bi vas ti opazili, sicer ne boste imeli nobenega plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih.« (Mat. 6:1) Z besedo »pravičnost« je Jezus meril na ravnanje, ki ugaja Bogu. Seveda s tem ni hotel reči, da nikoli ne smemo storiti komu kaj dobrega pred drugimi, saj je svojim učencem dejal, »naj [njihova] luč sveti pred ljudmi«. (Mat. 5:14–16) Toda če bi kaj delali zato, da bi nas drugi opazili in občudovali, kakor to počnejo gledališki igralci, ne bi dobili »nobenega plačila« od našega nebeškega Očeta. Z Bogom ne bi mogli biti v dobrem odnosu niti pričakovati večnih blagoslovov pod kraljestveno vlado.
19., 20. a) Kaj je Jezus hotel reči s tem, da naj pri dajanju miloščine ne trobimo pred seboj? b) Kaj pomeni to, da naša levica ne ve, kaj dela desnica?
19 Če imamo pravo stališče, bomo upoštevali Jezusov nasvet: »Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor to delajo hinavci v sinagogah in po ulicah, da bi jih ljudje poveličevali. Resnično vam povem: Ti so svoje plačilo že v celoti prejeli.« (Mat. 6:2) Z »miloščino« so Judje podpirali tiste, ki so bili v pomanjkanju. (Beri Izaija 58:6, 7.) Jezus in njegovi apostoli so imeli skupen denar za pomoč revnim. (Jan. 12:5–8; 13:29) Ker takrat ljudje pri dajanju miloščine niso nikoli opozarjali nase z dobesednim trobljenjem na trobento, je Jezus z besedami, naj ne »trobi[mo] pred seboj«, očitno uporabil hiperbolo oziroma pretiravanje. Torej ne bi smeli javno razglašati tega, kar storimo za druge, kakor so to počeli judovski farizeji. Ker so »v sinagogah in po ulicah« objavljali, koliko so prispevali v dobrodelne namene, jih je Jezus označil za hinavce. Ti hinavci so »svoje plačilo že v celoti prejeli«. Resda so jih ljudje hvalili in morda so sedeli na prvih sedežih poleg pomembnih rabinov, vendar pa je bilo to tudi vse, kar so dobili, saj od Jehova niso prejeli čisto nič. (Mat. 23:6) Kako pa naj bi ravnali Kristusovi učenci? Jezus je njim, pa tudi nam, povedal tole:
20 »Kadar pa ti daješ miloščino, naj tvoja levica ne ve, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja miloščina na skrivnem. Tedaj ti bo tvoj Oče, ki gleda na skrivnem, poplačal.« (Mat. 6:3, 4) Naši roki običajno tesno sodelujeta. Potemtakem to, da levica ne ve, kaj dela desnica, pomeni, da ne razglašamo, kaj dobrega smo storili, niti tistim, s katerimi smo si tako blizu, kakor sta si levica in desnica.
21. Kaj spada k plačilu Tistega, »ki gleda na skrivnem«?
21 Če se ne bahamo s tem, kako drugim pomagamo, bo naša »miloščina« ostala »na skrivnem«. Tako nam bo naš nebeški Oče, »ki gleda na skrivnem«, poplačal. Nebeški oče je s človeškega stališča »na skrivnem«, saj prebiva v nebesih in je neviden človeškim očem. (Jan. 1:18) Jehova, ki gleda »na skrivnem«, nam med drugim poplača tako, da nam dovoli, da smo z njim v tesnem odnosu, da nam odpušča grehe in nam obljublja večno življenje. (Preg. 3:32; Jan. 17:3; Efež. 1:7) To je neprimerno vrednejše od vsakršne hvale ljudi!
Dragocene besede hranimo v svojem srcu
22., 23. Zakaj bi morali Jezusove besede hraniti v svojem srcu?
22 Govor na gori je brez dvoma poln duhovnih draguljev s številnimi lesketajočimi se ploskvami. Vsebuje neprecenljive misli, ki nas lahko navdajo z veseljem celo v tem težav polnem svetu. Če bomo Jezusove besede hranili v svojem srcu in po njih ravnali v svojem življenju, bomo vsekakor srečni.
23 Vsak, ki »sliši« te Jezusove besede in jih »izpolnjuje«, bo blagoslovljen. (Beri Matej 7:24, 25.) Zato bodimo odločeni, da bomo upoštevali Jezusove nasvete. V zadnjem članku iz tega sklopa pa bomo pregledali še nadaljnje misli, ki jih je Jezus povedal v svojem govoru na gori.
Kako bi odgovoril?
• Zakaj je pomembno, da se spravimo z užaljenim bratom?
• Kako se lahko ognemo temu, da bi nas »desno oko« navajalo na greh?
• Kako bi morali gledati na dajanje?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 11]
Kristjan, ki se »spravi« z užaljenim sovernikom, doseže veliko dobrega.
[Sliki na straneh 12, 13]
Jehova blagoslavlja tiste, ki so darežljivi.