Zakaj so Jezusovi izreki ključ do sreče

»[Jezus] se je povzpel na goro. [. . .] K njemu so prišli njegovi učenci [. . .] in jih [je] začel učiti.« (MAT. 5:1, 2)

1., 2. a) V kakšnih okoliščinah je imel Jezus svoj govor na gori? b) Kako je pričel svoj govor?

PIŠE se leto 31 n. št. Jezus za kratek čas neha oznanjevati po Galileji in odide v Jeruzalem, da bi praznoval pasho. (Jan. 5:1) Po vrnitvi v Galilejo vso noč v molitvi prosi Boga, da bi ga vodil pri izbiri 12 apostolov. Naslednjega dne se, medtem ko ozdravlja bolne, pri njem zbere množica ljudi. Ob navzočnosti učencev in drugih se usede na pobočju gore in prične učiti. (Mat. 4:23–5:2; Luk. 6:12–19)

² Jezus prične svoj govor na gori z izjavo, da sreča izvira iz dobrega odnosa z Bogom. (Beri Matej 5:1–12.) Sreča je »razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja«. Jezus je z devetimi izreki o sreči pojasnil, zakaj so kristjani srečni, in te njegove besede so danes prav tako koristne kakor pred kakimi 2000 leti. Poglejmo sedaj vsakega od teh izrekov.

»Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb«

3. Kaj pomeni zavedati se svojih duhovnih potreb?

³ »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, ker njihovo je nebeško kraljestvo.« (Mat. 5:3) »Tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb,« vedo, da so v duhovnem smislu revni in da potrebujejo Božje usmiljenje.

4., 5. a) Zakaj so tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, srečni? b) Kako lahko zadovoljimo svoje duhovne potrebe?

⁴ Tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, so srečni zato, »ker [. . .] je nebeško kraljestvo [njihovo]«. Ker so prvi Jezusovi učenci priznali Jezusa za Mesija, so dobili priložnost, da bodo z njim vladali v Božjem nebeškem kraljestvu. (Luk. 22:28–30) Bodisi da kot posamezniki upamo na to, da bomo postali Kristusovi sodediči v nebesih, ali pa se veselimo, da bomo večno živeli v zemeljskem raju pod vlado tega Kraljestva, smo lahko srečni, če se resnično zavedamo svojih duhovnih potreb in tega, da smo odvisni od Boga.

⁵ Vsi ljudje se ne zavedajo, da imajo duhovne potrebe. Mnogim namreč primanjkuje vere, poleg tega ne cenijo svetih reči. (2. Tes. 3:1, 2; Heb. 12:16) Te potrebe lahko zadovoljimo med drugim tako, da marljivo preučujemo Biblijo, goreče sodelujemo pri pridobivanju učencev in redno obiskujemo krščanske shode. (Mat. 28:19, 20; Heb. 10:23–25)

Žalujoči, ki so »srečni«

6. Kdo so »tisti, ki žalujejo,« in zakaj so »srečni«?

⁶ »Srečni tisti, ki žalujejo, ker bodo potolaženi.« (Mat. 5:4) »Tisti, ki žalujejo,« so dejansko isti ljudje kakor »tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb«. Ne žalujejo v tem smislu, da bi se pritoževali nad svojim življenjem. Ne, obžalujejo svojo grešnost in žalostne razmere, v katere je človeštvo pahnila nepopolnost. Zakaj pa so takšni ljudje »srečni«? Ker verujejo v Boga in Kristusa in jim je v tolažbo to, da so z Jehovom v dobrem odnosu. (Jan. 3:36)

7. Kako bi morali gledati na Satanov svet?

⁷ Ali tudi mi obžalujemo nepravičnost, ki se bohoti v tem Satanovem svetu? Kako v resnici gledamo na to, kar ponuja ta svet? Apostol Janez je napisal: »Nič od tega, kar je  v svetu – želje mesa, želje oči in bahavo razkazovanje svojih življenjskih sredstev – ne izvira od Očeta, temveč od sveta.« (1. Jan. 2:16) In kaj, če opazimo, da »duh sveta« – gonilna sila, ki žene Bogu odtujeno človeško družbo – že spodkopava našo duhovnost? Potem goreče molimo, preučujmo Božjo Besedo in poiščimo pomoč starešin. Ko se bomo zbližali z Jehovom, bomo potolaženi, ne glede na to, kaj nas morda teži. (1. Kor. 2:12; Ps. 119:52; Jak. 5:14, 15)

»Srečni tisti, ki so blage narave«

8., 9. Kakšen je blag človek in zakaj so blagi ljudje srečni?

⁸ »Srečni tisti, ki so blage narave, ker bodo podedovali zemljo.« (Mat. 5:5) Ljudje, ki so »blage narave« oziroma krotki, niso šibki niti ne hinavsko prijazni. (1. Tim. 6:11) Če smo blagi, bomo kazali krotkost s tem, da bomo izpolnjevali Jehovovo voljo in sprejemali njegovo vodstvo. Blagost pa bo vidna tudi iz našega ravnanja s soverniki in drugimi. K takšnemu krotkemu ravnanju denimo spada to, kar je svetoval apostol Pavel. (Beri Rimljanom 12:17–19.)

⁹ Zakaj so »tisti, ki so blage narave,« srečni? Jezus, ki je bil blag človek, je pojasnil, da je tako zato, ker »bodo podedovali zemljo«. Jezus sam je glavni dedič zemlje. (Ps. 2:8; Mat. 11:29; Heb. 2:8, 9) Svojo dediščino pa bo delil tudi z drugimi blagimi ljudmi, s svojimi »sodediči«. (Rim. 8:16, 17) Veliko drugih krotkih posameznikov pa bo prejelo večno življenje na zemeljskem področju Jezusovega kraljestva. (Ps. 37:10, 11)

10. Kako lahko pomanjkanje blagosti vpliva na naše službene prednosti in na naš odnos z drugimi?

¹⁰ Morali bi biti blagi, tako kakor je Jezus. Toda kaj, če smo znani po tem, da smo bojeviti? Če smo prepirljivi in neprijazni, se nas lahko pričnejo drugi ogibati. Če smo bratje, nas lahko ta osebnostna značilnost ovira, da ne moremo sprejeti odgovornosti v občini. (1. Tim. 3:1, 3) Pavel je naročil Titu, naj kristjane na Kreti opozori, »naj ne bodo bojeviti, naj bodo razumni in do vseh kar najbolj blagi«. (Titu 3:1, 2) Blagi ljudje so pravi blagoslov!

Tisti, ki so lačni »pravičnosti«

11.–13. a) Kaj pomeni to, da je človek lačen in žejen pravičnosti? b) Kako so lahko tisti, ki so lačni in žejni pravičnosti, »nasičeni«?

¹¹ »Srečni tisti, ki so lačni in žejni pravičnosti, ker bodo nasičeni.« (Mat. 5:6) »Pravičnost«, kakršno je imel v mislih Jezus, je lastnost nekoga, ki dela, kar je prav v Božjih očeh oziroma v skladu z Božjimi zakoni. Psalmist je rekel, da »gine od hrepenenja« po Božjih pravičnih sodbah. (Ps. 119:20) Ali tako zelo cenimo pravičnost, da smo je tako rekoč lačni in žejni?

¹² Jezus je dejal, da bodo tisti, ki so lačni in žejni pravičnosti, srečni, saj bodo »nasičeni« oziroma povsem potešeni. To se je lahko pričelo izpolnjevati šele po binkoštih leta 33 n. št., saj je Jehovov sveti duh takrat pričel dajati »svetu prepričljiv dokaz glede [. . .] pravičnosti«. (Jan. 16:8) Med drugim je Bog po  svojem svetem duhu navdihnil ljudi, da so napisali Krščanske grške spise, ki so zelo koristni »za vzgajanje v pravičnosti«. (2. Tim. 3:16) Poleg tega nam Božji duh lahko pomaga »oblačiti novo osebnost, ki je bila ustvarjena po Božji volji v resnični pravičnosti«. (Efež. 4:24) Ali ni tolažilno vedeti, da lahko tisti, ki na temelju Jezusove odkupne žrtve skesano prosijo za odpuščanje, postanejo v Jehovovih očeh pravični? (Beri Rimljanom 3:23, 24.)

¹³ Nam, ki imamo zemeljsko upanje, bosta lakota in žeja po pravičnosti povsem potešeni v novem svetu, ko bomo večno živeli v pravičnih razmerah. Do takrat pa bodimo odločeni, da bomo ne glede na ljudi okoli nas živeli v skladu z Jehovovimi merili. Jezus je rekel: »Iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost.« (Mat. 6:33) Tako bomo polno zaposleni z delom, ki je v slavo Bogu, naše srce pa bo napolnjevala prava sreča. (1. Kor. 15:58)

Zakaj so srečni »tisti, ki so usmiljeni«

14., 15. Kako lahko pokažemo usmiljenje in zakaj so »tisti, ki so usmiljeni,« srečni?

¹⁴ »Srečni tisti, ki so usmiljeni, ker jim bo izkazano usmiljenje.« (Mat. 5:7) Ljudi k usmiljenju vzgibavata sočutje in pozornost do občutkov drugih. Jezus je iz usmiljenja mnoge čudežno odrešil trpljenja. (Mat. 14:14) En način, da pokažemo usmiljenje, je, da odpustimo tistim, ki so grešili proti nam, prav kakor Jehova usmiljeno odpušča tistim, ki se kesajo. (2. Mojz. 34:6, 7; Ps. 103:10) Usmiljeno pa ravnamo tudi, kadar s prijaznimi besedami in dejanji pomagamo tistim, ki so v stiski. K temu denimo spada to, da se z drugimi pogovarjamo o biblijskih resnicah. Jezusa je na primer usmiljenje do množice ljudi navedlo, da jih je »začel [. . .] učiti mnoge reči«. (Mar. 6:34)

¹⁵ Imamo torej dobre razloge, da se povsem strinjamo z Jezusovimi besedami »Srečni tisti, ki so usmiljeni, ker jim bo izkazano usmiljenje«. Če smo z drugimi usmiljeni, bodo verjetno tudi oni z nami takšni. Ko nas bo Bog sodil, se bo morda odločil, da nas zaradi našega usmiljenega ravnanja z drugimi ne bo sodil tako strogo. (Jak. 2:13) Grehe bo odpustil le tistim, ki so usmiljeni, in samo oni bodo prejeli večno življenje. (Mat. 6:15)

Zakaj so srečni »tisti, ki so čistega srca«

16. Kakšni so ljudje, ki so »čistega srca«, in kako lahko takšni »vid[ijo] Boga«?

¹⁶ »Srečni tisti, ki so čistega srca, ker bodo videli Boga.« (Mat. 5:8) Če smo »čistega srca«,  se bo to videlo iz naših želja in nagibov ter iz tega, katere stvari oziroma kakšni ljudje so nam pri srcu. Kazali bomo »ljubezen [ki izvira] iz čistega srca«. (1. Tim. 1:5) Če smo notranje čisti, bomo »videli Boga«. To nujno ne pomeni, da bomo dobesedno videli Jehova, saj njega noben človek »ne more videti in ostati živ«. (2. Mojz. 33:20) Jezus je dejal: »Kdor je videl mene, je videl tudi Očeta.« S tem je nakazal, da lahko vidimo Boga med drugim tako, da spoznavamo njega, saj je popolnoma odseval Božjo osebnost. (Jan. 14:7–9) Jehovovi zemeljski častilci lahko »vid[imo] Boga« tudi tako, da opazujemo, kako vodi stvari v naše dobro. (Job 42:5) Maziljeni kristjani pa navsezadnje vidijo Boga tudi tako, da svojega nebeškega Očeta po vstajenju v duhovno življenje dejansko vidijo. (1. Jan. 3:2)

17. Kakšni smo, če imamo čisto srce?

¹⁷ Človek čistega srca je čist tako v moralnem kot duhovnem pogledu, zato se ne ukvarja z rečmi, ki so v Jehovovih očeh nečiste. (1. let. 28:9; Iza. 52:11) Če smo čistega srca, bo čisto vse, kar rečemo in naredimo, zato v naši službi Jehovu ne bo niti sence hinavščine.

»Tisti, ki delajo za mir,« bodo postali Božji sinovi

18., 19. Kako ravnajo »tisti, ki delajo za mir«?

¹⁸ »Srečni tisti, ki delajo za mir, ker bodo imenovani ‚Božji sinovi‘.« (Mat. 5:9) K temu, da delamo za mir, spada tudi to, da nečesa ne delamo. Nikomur denimo ne »vrača[mo] hudega s hudim«, temveč si, nasprotno, »vedno prizadeva[mo] za tem, kar je dobro«. (1. Tes. 5:15)

¹⁹ Če želimo biti šteti med »tiste, ki delajo za mir«, moramo dejavno prispevati k miru. Takšni z ničimer ne »loč[ujejo] zaupnih prijateljev«. (Preg. 16:28) Ker delamo za mir, nismo pasivni, temveč delamo nekaj konkretnega za to, da bi »bi[li] v miru z vsemi ljudmi«. (Heb. 12:14)

20. Kdo so danes »Božji sinovi« in kdo bo to še postal?

²⁰ Tisti, ki delajo za mir, so srečni, ker »bodo imenovani ‚Božji sinovi‘«. Jehova je zveste maziljene kristjane posvojil, zato so ti že »Božji sinovi«. Z njim so v takšnem zaupnem odnosu, kakršen je med očetom in otrokom, saj verujejo v Kristusa in iz vsega srca častijo »Boga ljubezni in miru«. (2. Kor. 13:11; Jan. 1:12) Kako pa je z Jezusovimi »drugimi ovcami«, ki prav tako delajo za mir? Med tisočletno Kristusovo vladavino bo njihov »Večni oče« Jezus, ko pa bo na koncu svoje vladavine vso svojo oblast izročil Jehovu, bodo tudi oni postali Božji otroci v polnem pomenu besede. (Jan. 10:16; Iza. 9:6, NW; Rim. 8:21; 1. Kor. 15:27, 28)

21. Kako ravnamo, če »živimo po duhu«?

²¹ Če bomo »živ[eli] po duhu«, bo to, da si prizadevamo za mir, ena od naših lastnosti, ki jih bodo drugi zlahka opazili. To pomeni, da ne bomo »izziva[li] drug drugega k tekmovanju« oziroma »draži[li] drug drugega«. (Gal. 5:22–26; AC) Povsem nasprotno, prizadevali si bomo biti »v miru z vsemi ljudmi«. (Rim. 12:18)

Srečni, čeprav preganjani!

22.–24. a) Zakaj so lahko srečni tisti, ki so preganjani zaradi pravičnosti? b) Kaj bomo pregledali v naslednjih dveh preučevalnih člankih?

²² »Srečni tisti, ki so preganjani zaradi pravičnosti, ker njihovo je nebeško kraljestvo.« (Mat.  5:10) V nadaljevanju je Jezus še razširil to misel, ko je rekel: »Srečni vi, kadar vas zaradi mene sramotijo in preganjajo in o vas lažnivo govorijo vsakršne hude stvari. Veselite se in poskakujte od radosti, saj je vaša nagrada v nebesih velika. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.« (Mat. 5:11, 12)

²³ Kristjani pričakujemo, da bomo podobno kakor staroveški Božji preroki tarča sramotenja, preganjanja in lažnih govoric – in to vse »zaradi pravičnosti«. Toda vselej, kadar takšne preizkušnje zvesto prestanemo, občutimo zadovoljstvo, saj se zavedamo, da nam je Jehova naklonjen, in da smo ga s svojim ravnanjem oslavili. (1. Pet. 2:19–21) Trpljenje, ki ga prestajamo, ne more ne sedaj ne v prihodnosti zmanjšati veselja, ki ga občutimo pri služenju Jehovu. Ne more denimo okrniti radostnega obeta tistih, ki bodo s Kristusom vladali v njegovem nebeškem Kraljestvu, niti veselja tistih, ki jim bo kot podložnikom tega Kraljestva podarjeno večno življenje na zemlji. Takšni blagoslovi so dokaz Božje naklonjenosti, dobrote in velikodušnosti.

²⁴ Jezusov govor na gori pa vsebuje dosti več od tega, kar smo obravnavali v tem članku. V naslednjih preučevalnih člankih bomo pregledali še nekaj njegovih dragocenih naukov. Poglejmo, kako bi jih lahko upoštevali v svojem življenju.

Kako bi odgovoril?

• Zakaj so srečni »tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb«?

• Kaj osrečuje »tiste, ki so blage narave«?

• Zakaj so lahko kristjani srečni, čeprav »so preganjani«?

• Kateri Jezusov izrek o sreči je naredil nate največji vtis?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 7]

Jezusovi izreki o sreči so danes prav tako koristni, kakor so bili v prvem stoletju.

[Slika na strani 8]

Usmiljenje lahko pokažemo drugim tudi tako, da se z njimi pogovarjamo o biblijskih resnicah.