Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Cenimo Jezusa, večjega Davida in večjega Salomona

Cenimo Jezusa, večjega Davida in večjega Salomona

Cenimo Jezusa, večjega Davida in večjega Salomona

»Glej, tukaj je nekdo večji od Salomona.« (MAT. 12:42)

1., 2. Zakaj je bilo s človeškega gledišča presenetljivo, da naj bi Samuel za izraelskega kralja pomazilil Davida?

PRAV nič ni bil podoben kralju. Preroku Samuelu se je zdel samo običajen mlad pastirček. Poleg tega je bil njegov domači kraj Betlehem nepomembno mestece. Opisan je bil kot »premajhen, da bi bil med tisoči Judovimi«. (Miha 5:1) Vseeno pa je bil ta navidez nepomembni fantič iz majhnega mesta izbran, da ga Samuel pomazili za bodočega izraelskega kralja.

2 Kljub temu tega dečka, Davida, njegov oče Jesej ni takoj privedel k Samuelu, ampak je k njemu najprej pripeljal druge sinove. Pravzaprav najmlajšega Davida niti ni bilo doma, ko je Samuel prišel na dom njegovega zvestega očeta pomazilit enega od njegovih osmih sinov za naslednjega izraelskega kralja. Toda Jehova je izbral ravno njega, in to je štelo. (1. Sam. 16:1–10)

3. a) Kaj je Jehovu najpomembnejše, ko preiskuje posameznika? b) Kaj je prišlo nad Davida, ko je bil pomaziljen za kralja?

3 Jehova je videl, česar Samuel ni mogel videti. Opazil je lahko, kaj ima David v srcu, in to kar je videl, mu je bilo všeč. Bogu ni pomembno to, kakšen je človek videti na zunaj, temveč to, kakšen je dejansko v svoji notranjosti. (Beri 1. Samuelova 16:7.) Ko je torej Samuel uvidel, da Jehova ni izbral nobenega od sedmih starejših Jesejevih sinov, je zaprosil, naj pokličejo najmlajšega, ki je bil na pašniku. V poročilu piše: »Pošlje torej [Jesej po Davida], in ga privede noter. In bil je rdečkast in lepega obličja in zale postave. In GOSPOD veli: Vstani in ga pomazili, zakaj ta je. Tedaj vzame Samuel rog z oljem in ga pomazili sredi bratov njegovih. In Duh GOSPODOV je prišel z močjo nad Davida od tega dne in poslej.« (1. Sam. 16:12, 13)

David je bil preroška podoba Kristusa

4., 5. a) Navedi nekaj vzporednic med Davidom in Jezusom. b) Zakaj lahko za Jezusa rečemo, da je večji David?

4 Jezus se je prav tako kakor David rodil v Betlehemu, in to kakih 1100 let kasneje. Tudi on se mnogim ni zdel podoben kralju, saj so Izraelci imeli drugačna pričakovanja glede tega, kakšen bi moral biti kralj. Vendar ga je tako kakor Davida izbral Jehova. Tudi njega je imel srčno rad kakor nekdaj Davida. * (Luk. 3:22) In tudi nadenj je »prišel« Jehovov »duh«.

5 Vzporednic med Jezusom in Davidom pa s tem še ni konec. Na primer, Davida je izdal njegov svetovalec Ahitofel, Jezusa pa njegov apostol Juda Iškarijot. (Ps. 41:9; Jan. 13:18) Oba, David in Jezus, sta bila zelo goreča za Jehovov kraj čaščenja. (Ps. 27:4; 69:9; Jan. 2:17) Jezus je bil tudi Davidov dedič. Preden se je rodil, je angel rekel njegovi materi: »Bog Jehova mu bo dal prestol njegovega očeta Davida.« (Luk. 1:32; Mat. 1:1) Vendar Davida daleč prekaša, saj naj bi se na njem izpolnile vse mesijanske prerokbe. Je večji David, dolgo pričakovani mesijanski kralj. (Jan. 7:42)

Pojdimo za kraljem-pastirjem

6. Zakaj lahko rečemo, da je bil David dober pastir?

6 Jezus je tudi pastir. Kakšen je dober pastir? Tak, ki zvesto in pogumno skrbi za svojo čredo, jo hrani in varuje. (Ps. 23:2–4) David je bil v mladosti pastir in je zelo dobro skrbel za očetove ovce. Ko sta čredo ogrožala najprej lev in nato še medved, je pokazal pogum in tvegal svoje življenje, da jo je zaščitil. (1. Sam. 17:34, 35)

7. a) Kaj je Davida pripravilo na dolžnosti kralja? b) Kako se je Jezus izkazal za dobrega pastirja?

7 V letih, ki jih je David preživel na travnikih in gričih ter pasel ovce, se je pripravljal na zahtevne naloge in odgovornosti pastirja izraelskega naroda. * (Ps. 78:70, 71) Tudi Jezus se je izkazal za vzornega pastirja. Jehova mu daje moč in ga vodi, ko pase »malo čredo« in »druge ovce«. (Luk. 12:32; Jan. 10:16) Zato je Jezus dobri pastir. Svojo čredo pozna tako dobro, da lahko vsako ovco pokliče po imenu. Tako zelo jih ima rad, da se je na zemlji rade volje žrtvoval za njihovo dobro. (Jan. 10:3, 11, 14, 15) Kot dobri pastir je dosegel nekaj, česar David ne bi mogel nikoli. S svojo odkupno žrtvijo je človeštvu omogočil rešitev iz smrti. To pa še ni vse. Nič ga ne bo odvrnilo od tega, da bi kot pastir privedel svojo »malo čredo« v nesmrtno življenje v nebesih, pripadnike »drugih ovc« pa v pravični novi svet, kjer bodo večno živeli brez strahu pred volkovom podobnimi plenilci. (Beri Janez 10:27–29.)

Pojdimo za zmagujočim kraljem

8. Zakaj lahko rečemo, da je bil David zmagujoč kralj?

8 Kralj David je bil pogumen bojevnik, ščitil je deželo Božjega ljudstva in »GOSPOD [mu] je pomagal [. . .], kamorkoli je šel«. Pod Davidovim vladanjem so se meje izraelskega naroda razširile, tako da je dežela segala od reke v Egiptu pa tja do Evfrata. (2. Sam. 8:1–14) David je z Jehovovo pomočjo postal izjemno mogočen. V Bibliji piše: »Davidovo ime se je razglasilo po vseh deželah, in GOSPOD je spravil v strah pred njim vse narode.« (1. let. 14:17)

9. Pojasni, v katerem smislu je bil Jezus kot bodoči kralj zmagovalec.

9 Jezus je bil enako neustrašen kakor kralj David. Kot bodoči kralj je pokazal, da ima oblast nad demoni, saj je ljudi reševal iz njihovih krempljev. (Mar. 5:2, 6–13; Luk. 4:36) Nad njim ni imel oblasti niti Božji največji sovražnik, Satan Hudič. Z Jehovovo podporo je premagal svet, ki leži v Satanovi oblasti. (Jan. 14:30; 16:33; 1. Jan. 5:19)

10., 11. Kaj je Jezus že storil in kaj bo še storil v vlogi nebeškega kralja-bojevnika?

10 Apostol Janez je kakih 60 let po Jezusovi smrti in vstajenju v nebesa dobil preroško videnje, v katerem je imel Jezus v nebesih vlogo kralja-bojevnika. Janez je napisal: »Glej: bel konj. Tisti, ki je sedel na njem, je imel lok. Dobil je krono in odšel zmagujoč, da dokonča svojo zmago.« (Raz. 6:2) Jezdec na belem konju je Jezus. Leta 1914 je »dobil [. . .] krono« oziroma bil postavljen za kralja nebeškega kraljestva. Zatem je odšel zmagi naproti. Da, Jezus je tako kakor David zmagujoč kralj. Kmalu zatem, ko je bil postavljen za kralja Božjega kraljestva, je premagal Satana in njegove demone ter jih vrgel na zemljo. (Raz. 12:7–9) Njegov zmagoviti pohod se bo nadaljeval, vse dokler ne bo »dokonča[l] svoje zmage« oziroma povsem uničil Satanove hudobne stvarnosti. (Beri Razodetje 19:11, 19–21.)

11 Jezus pa je podoben Davidu tudi v tem, da je sočuten kralj, zato bo v harmagedonu zaščitil »veliko množico«. (Raz. 7:9, 14) Poleg tega bo takrat, ko bodo vladali on in njegovi sodediči, obujeni 144.000-i, prišlo do »vstajenja pravičnih in nepravičnih«. (Apd. 24:15) Vsi, ki bodo obujeni na zemlji, bodo dobili možnost večno živeti. Kakšna čudovita prihodnost jih čaka! Bodimo torej odločeni še naprej »dela[ti] dobro«, tako da bomo med pravičnimi in srečnimi ljudmi, ki bodo živeli na zemlji pod vladanjem večjega Davida. (Ps. 37:27–29)

Jehova usliši Salomonovo prošnjo za modrost

12. Za kaj je Salomon prosil v molitvi?

12 Naslednji, ki je predpodabljal Jezusa, je bil Davidov sin Salomon. * Ko je zakraljeval, se mu je v sanjah prikazal Jehova in mu dejal, da mu bo dal, kar koli ga bo prosil. Salomon bi lahko zaprosil za še več bogastva, oblasti ali za daljše življenje, vendar je Jehovu nesebično rekel: »Daj mi torej modrosti in znanja, da morem hoditi ven in noter pred tem ljudstvom; zakaj kdo more soditi temu velikemu ljudstvu tvojemu?« (2. let. 1:7–10) Jehova je uslišal njegovo molitev. (Beri 2. letopisov 1:11, 12.)

13. Kako vemo, da se v modrosti nihče ni mogel kosati s Salomonom, in kdo je bil vir te modrosti?

13 Vse dokler je bil Salomon zvest Jehovu, mu v modrosti med njegovimi sodobniki ni bilo enakega. Zložil je »tri tisoč pregovorov«. (1. kra. 4:30, 32, 34) Mnogi od njih so bili zapisani in so še vedno dragoceni v očeh tistih, ki iščejo modrost. Kraljica iz Sabe je prepotovala kakih 2400 kilometrov, da bi Salomona preizkusila z »zahtevnimi vprašanji« (NW). Nad tem, kar ji je povedal, in nad blagostanjem, ki je vladalo v njegovem kraljestvu, je bila prevzeta. (1. kra. 10:1–9) Biblija razodeva, od kod je Salomon dobil modrost: »Vsa zemlja je hrepenela po obličju Salomonovem, da bi slišali modrost njegovo, ki mu jo je dal Bog v srce.« (1. kra. 10:24)

Pojdimo za modrim kraljem

14. V katerem smislu je Jezus »večji od Salomona«?

14 Salomona je v modrosti prekašal samo en človek. To je bil Jezus Kristus, ki je zase dejal, da je »večji od Salomona«. (Mat. 12:42) Iz njegovih ust so prihajale »besede večnega življenja«. (Jan. 6:68) Na primer, v govoru na gori je med drugim še obširneje obravnaval nekatera načela iz Salomonovih pregovorov. Salomon je opisal kar nekaj dejavnikov, ki prispevajo k sreči Jehovovega častilca. (Preg. 3:13; 8:32, 33; 14:21; 16:20) Jezus pa je poudaril, da prava sreča izvira iz stvari, ki so povezane s čaščenjem Jehova in z izpolnitvijo Božjih obljub. Dejal je: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, ker njihovo je nebeško kraljestvo.« (Mat. 5:3) Tisti, ki v življenju ravnajo po načelih iz Jezusovih naukov, se zbližajo z Jehovom, ki je »življenja vir«. (Ps. 36:9; Preg. 22:11; Mat. 5:8) Kristus je poosebljena »Božja modrost«. (1. Kor. 1:24, 30) Kot mesijanski kralj ima »duha modrosti«. (Iza. 11:2)

15. Kako si lahko pridobimo modrost, ki jo daje Bog?

15 Kako pa lahko sledilci večjega Salomona dobimo modrost, ki jo daje Bog? Ker Jehova razodeva modrost v svoji Besedi, si jo lahko pridobimo tako, da kar najbolj skrbno preučujemo Biblijo, še posebej tiste dele, ki vsebujejo Jezusove besede, zatem pa o prebranem poglobljeno premišljujemo. (Preg. 2:1–5) Poleg tega moramo za modrost tudi vztrajno prositi Boga. Božja Beseda nam zagotavlja, da nas bo uslišal in nam pomagal, če ga bomo iskreno prosili. (Jak. 1:5) S pomočjo duha bomo lahko v Božji Besedi našli dragulje modrosti, ki nam bodo pomagali pri premagovanju težav in pri sprejemanju modrih odločitev. (Luk. 11:13) Salomon je bil imenovan tudi »propovednik«, kar v hebrejščini pomeni »sklicevalec [občine, ljudstva] oziroma tisti, ki zbira [občino, ljudstvo]«. »Ljudstvo je učil spoznanja.« (Prop. 12:9, 10) Tudi Jezus je kot glava krščanske občine sklicevalec svojega ljudstva. (Jan. 10:16; Kol. 1:18) Zato je dobro, da obiskujemo občinske shode, saj se tam učimo.

16. V čem sta si bila podobna Salomon in Jezus?

16 Salomon je bil zelo dejaven kralj. Lotil se je gradbenih projektov po vsej deželi – nadzoroval je gradnjo dvorcev, cest, vodnih sistemov ter mest za skladišča, bojne vozove in konjenike. (1. kra. 9:17–19) Od njegovih gradbenih dosežkov je imelo koristi celotno kraljestvo. Tudi Jezus je graditelj. Na »skali« je zgradil svojo občino. (Mat. 16:18) V novem svetu pa bo nadzoroval dobesedno gradnjo. (Iza. 65:21, 22)

Pojdimo za kraljem miru

17. a) Kaj izjemnega je bilo značilno za obdobje Salomonovega vladanja? b) Česa Salomon ni mogel storiti?

17 Ime Salomon izvira iz korena besede, ki pomeni »mir«. Kralj Salomon je vladal iz Jeruzalema, katerega ime pomeni »posest dvojnega miru«. Med njegovim 40-letnim kraljevanjem je v deželi vladal mir, ki mu v zgodovini Izraelcev ni bilo primere. V Bibliji so ta leta opisana takole: »In Juda in Izrael je prebival brez skrbi, vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, od Dana do Bersebe vse dni Salomonove.« (1. kra. 4:25) Vendar Salomon kljub vsej svoji modrosti ni mogel osvoboditi svojih podložnikov iz okovov bolezni, greha in smrti. Večji Salomon pa bo svoje podložnike osvobodil vsega tega. (Beri Rimljanom 8:19–21.)

18. Kakšne razmere vladajo v krščanski občini?

18 V krščanski občini že sedaj uživamo mir. Prav zares živimo v duhovnem raju. Smo v miru z Bogom in bližnjimi. Izaija je glede tega, kar okušamo danes, prerokoval: »Pokujejo meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod, in več se ne bodo učili bojevati.« (Iza. 2:3, 4) Če ravnamo skladno z Božjim duhom, prispevamo k lepoti tega duhovnega raja.

19., 20. Katere razloge imamo za veselje?

19 Pred nami pa je še lepša prihodnost. Pod Jezusovo vladavino bodo poslušni ljudje uživali mir, kakršnega človeštvo še ni nikoli okusilo, in se postopoma osvobajali »sužnjevanja trohljivosti«, vse dokler ne bodo dosegli popolnosti. (Rim. 8:21) Ko bodo »krotki« na koncu tisočletnega kraljestva prestali končni preizkus, bodo »podedovali deželo in se radovali v obilosti miru«. (Ps. 37:11; Raz. 20:7–10) Vladavina Kristusa Jezusa bo tako zelo prekašala Salomonovo vladanje, da si tega danes sploh ne moremo zamisliti!

20 Kakor se je Izrael veselil pod vodstvom Mojzesa, Davida in Salomona, se bomo tudi mi lahko veselili pod Kristusovim vladanjem, le da še veliko bolj. (1. kra. 8:66) Vse zasluge za to gredo Jehovu, saj nam je priskrbel svojega edinorojenega Sina – večjega Mojzesa, Davida in Salomona!

[Podčrtni opombi]

^ odst. 4 Ime David najverjetneje pomeni »ljubljeni«. Jehova je za Jezusa ob njegovem krstu in potem še ob spremenjenju iz nebes rekel: »Moj Sin, moj ljubljeni.« (Mat. 3:17; 17:5)

^ odst. 7 David pa je v tem času postajal tudi zaupljivo jagnje, saj se je po zaščito in vodstvo zatekal k Velikemu pastirju, Jehovu. »GOSPOD je moj pastir,« je rekel s popolnim zaupanjem. »Slabo se mi ne more goditi.« (Ps. 23:1) Janez Krstnik pa je dejal, da je Jezus »Božje Jagnje«. (Jan. 1:29)

^ odst. 12 Zanimivo je, da je Salomonovo drugo ime Jedidija, kar pomeni »Jahov ljubljenec«. (2. Sam. 12:24, 25)

Ali lahko pojasniš?

• V katerem smislu je Jezus večji David?

• V katerem smislu je Jezus večji Salomon?

• Kaj ceniš pri večjem Davidu, ki je hkrati tudi večji Salomon?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 31]

Modrost, ki jo je Salomonu dal Jehova, je predpodabljala modrost večjega Salomona.

[Slika na strani 32]

Niti zamisliti si ne moremo, kako zelo bo Jezusova vladavina prekašala Davidovo in Salomonovo vladanje!