Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Cenimo večjega Mojzesa

Cenimo večjega Mojzesa

Cenimo večjega Mojzesa

»Bog Jehova vam bo izmed vaših bratov postavil preroka, podobnega meni. Njega poslušajte.« (APD. 3:22)

1. Kako je Jezus Kristus vplival na zgodovino?

PRED 2000 leti je rojstvo nekega dečka navedlo množico angelov, da so v navzočnosti pastirjev hvalili Boga. (Luk. 2:8–14) Trideset let pozneje je ta otrok, sedaj odrasel moški, pričel svoje poslanstvo, ki ga je opravljal samo tri leta in pol, vendar je z njim spremenil tok zgodovine. Philip Schaff, priznani zgodovinar iz 19. stoletja, je o njem napisal: »Ne da bi napisal eno samo vrstico, je navedel več ljudi, da so vzeli pisalo v roke, in bil navdih za več pridig, govorov, razprav, strokovnih knjig, umetniških del in hvalnic kakor vsi veliki možje starega in novega veka skupaj.« Ta izredni mladi moški je bil seveda Jezus Kristus.

2. Kaj je rekel apostol Janez o Jezusu in njegovem delovanju?

2 Apostol Janez je svojo pripoved o Jezusovi dejavnosti sklenil z besedami: »Je pa še veliko drugega, kar je Jezus storil, in če bi se vse to do podrobnosti napisalo, menim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za zvitke, ki bi se napisali.« (Jan. 21:25) Janez je vedel, da lahko povzame samo delček tega, kar je Jezus rekel in storil v teh razgibanih treh letih in pol. Kljub temu je zgodovinska pripoved, ki jo vsebuje njegov evangelij, neizmerno dragocena.

3. Kaj nam lahko pomaga še bolje doumeti Jezusovo vlogo v Božjem namenu?

3 Poleg štirih pomembnih evangelijskih zapisov pa osvetljujejo določene podrobnosti iz Jezusovega življenja, ki nam krepijo vero, tudi odlomki iz drugih biblijskih knjig. Biblijska poročila o nekaterih zvestih Božjih služabnikih, ki so živeli pred Jezusom, na primer vsebujejo informacije, ki nam pomagajo še bolje doumeti Jezusovo vlogo v Božjem namenu. Poglejmo si jih nekaj.

Božji služabniki, ki so bili preroška podoba Kristusa

4., 5. Kateri Božji služabniki so bili preroška podoba Jezusa in v kakšnem smislu?

4 Janez in drugi trije evangelijski pisci omenjajo, da so Jezusa v vlogi Božjega Maziljenca in bodočega kralja predpodabljali Mojzes, David in Salomon. V kakšnem smislu? In kaj se lahko naučimo iz pripovedi o teh možeh iz davnine?

5 V Bibliji je, če povemo na kratko, Mojzes predstavljen kot prerok, posrednik in rešitelj. Vse to je bil tudi Jezus. David je bil pastir in kralj, ki je premagoval izraelske sovražnike. Tudi Jezus je pastir in zmagovit kralj. (Ezek. 37:24, 25) Salomon je bil, dokler je zvesto služil Jehovu, moder vladar in med njegovo vladavino so Izraelci živeli v miru. (1. kra. 4:25, 29) Jezus je prav tako neprekosljivo moder, poleg tega se imenuje »Knez miru«. (Iza. 9:6) Jasno je, da ima Jezus Kristus marsikaj skupnega s temi staroveškimi možmi, vendar je njegova vloga v Božjem namenu daleč vzvišenejša. Najprej bomo pregledali nekaj vzporednic med Jezusom in Mojzesom, zatem pa razmislili, kako nam lahko pomagajo še bolje doumeti Jezusovo vlogo v Božjem namenu.

Mojzes, Jezusov znanilec

6. Kako je apostol Peter pojasnil, zakaj je treba poslušati Jezusa?

6 Apostol Peter je kmalu po binkoštih leta 33 n. št. pred množico častilcev v templju citiral prerokbo, ki jo je izrekel Mojzes in se je izpolnila na Jezusu Kristusu. Ko je namreč z Janezom ozdravil od rojstva hromega berača, so bili ljudje »silno presenečeni« in so pritekli k njima, da bi več izvedeli o tem, kaj se je zgodilo. Peter jim je pojasnil, da je bil ta osupljivi dogodek rezultat Jehovovega svetega duha, ki je deloval po Jezusu Kristusu. Zatem jim je iz Hebrejskih spisov citiral naslednje: »Mojzes [je] rekel: ‚Bog Jehova vam bo izmed vaših bratov postavil preroka, podobnega meni. Njega poslušajte v vsem, kar vam bo govoril.‘« (Apd. 3:11, 22, 23; beri 5. Mojzesova 18:15, 18, 19.)

7. Zakaj so lahko Petrovi poslušalci razumeli njegove besede glede preroka, večjega od Mojzesa?

7 Petrovi poslušalci so gotovo poznali omenjene Mojzesove besede, saj so bili Judje in so Mojzesa zelo cenili. (5. Mojz. 34:10) Z velikim pričakovanjem so čakali na prihod preroka, ki bo večji od Mojzesa. Ta prerok naj ne bi bil le običajni mesija, Božji maziljenec, kakršen je bil Mojzes, temveč obljubljeni Mesija, »Kristus Božji, Izbrani« od Jehova. (Luk. 23:35; Heb. 11:26)

Podobnosti med Jezusom in Mojzesom

8. Navedi nekaj vzporednic v življenju Mojzesa in Jezusa.

8 V nekaterih vidikih je Jezusovo zemeljsko življenje spominjalo na Mojzesovo. Ko sta bila denimo še dojenčka, sta bila oba v smrtni nevarnosti, ker ju je hotel umoriti tiranski vladar. (2. Mojz. 1:22–2:10; Mat. 2:7–14) Poleg tega sta bila oba poklicana »iz Egipta«. Prerok Ozea je napisal: »Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, in iz Egipta sem poklical sina svojega.« (Ozea 11:1) Ozejeve besede so se nanašale na čas, ko je Mojzes, ki ga je Bog postavil za voditelja, odpeljal izraelski narod iz Egipta. (2. Mojz. 4:22, 23; 12:29–37) Obenem pa so bile njegove besede tudi preroškega pomena. Izpolnile so se, ko sta se Jožef in Marija po smrti kralja Heroda z Jezusom vrnila iz Egipta. (Mat. 2:15, 19–23)

9. a) Katere čudeže sta med drugim naredila Mojzes in Jezus? b) Naštej še druge podobnosti med Jezusom in Mojzesom. (Glej okvir  »V čem še je bil Jezus podoben Mojzesu« na strani 26.)

9 Oba, tako Mojzes kot Jezus, sta delala čudeže, zaradi česar je bilo očitno, da imata Jehovovo podporo. Pravzaprav je bil Mojzes prvi človek, za katerega v Bibliji piše, da je delal čudeže. (2. Mojz. 4:1–9) Nekateri od njegovih čudežev so bili denimo povezani z vodo: na njegovo zapoved so se reka Nil in njene stoječe vode spremenile v kri, Rdeče morje se je razdelilo, v puščavi pa je iz skale pričela vreti voda. (2. Mojz. 7:19–21; 14:21; 17:5–7) Podobno je bilo tudi nekaj Jezusovih čudežev povezanih z vodo. Takšen je bil že njegov prvi čudež: na poročnem slavju je vodo spremenil v vino. (Jan. 2:1–11) Kasneje je pomiril razburkano Galilejsko jezero. Nekoč pa je celo hodil po vodi! (Mat. 8:23–27; 14:23–25) Nekaj drugih podobnosti med Mojzesom in Jezusom, večjim Mojzesom, lahko najdemo v okvirju na strani 26.

Cenimo Kristusa kot preroka

10. Kakšen je pravi prerok in zakaj lahko za Mojzesa rečemo, da je bil prerok?

10 Večina ljudi misli, da je prerok nekdo, ki samo napoveduje prihodnost, toda to je le del njegove naloge. Pravi prerok je od Jehova navdihnjen predstavnik, ki razglaša »Božje veličastne reči«. (Apd. 2:11, 16, 17) Preroki so med drugim naznanjali prihodnje dogodke, odkrivali podrobnosti glede Jehovovih namenov ali pa oznanjali Božja sodna sporočila. Takšen prerok je bil tudi Mojzes. Preden se je nad Egipt zgrnilo deset nadlog, je vsako od njih vnaprej napovedal. Ob vznožju Sinaja je Izraelce seznanil z zakoni Postavine zaveze. Poleg tega jih je poučeval o tem, kaj Bog pričakuje od njih. Vendar naj bi čez čas nastopil prerok, ki bo večji od njega.

11. Kako se je Jezus izkazal za preroka, večjega od Mojzesa?

11 Veliko kasneje, v prvem stoletju pr. n. št., je Zaharija preroško razkril, kakšen namen ima Bog z njegovim sinom Janezom. (Luk. 1:76) Ta sin, ki je postal znan kot Janez Krstnik, je objavil prihod dolgo pričakovanega preroka, večjega od Mojzesa – Jezusa Kristusa. (Jan. 1:23–36) Jezus je kot prerok napovedal marsikaj. Vnaprej je na primer povedal podrobnosti o svoji smrti, o tem, kako in kje bo umrl ter kdo ga bo ubil. (Mat. 20:17–19) Na presenečenje svojih poslušalcev je napovedal tudi uničenje Jeruzalema in templja. (Mar. 13:1, 2) Njegove prerokbe segajo tudi v naš čas. (Mat. 24:3–41)

12. a) Kako je Jezus postavil temelje svetovni oznanjevalski dejavnosti? b) Kako danes posnemamo Jezusov zgled?

12 Jezus pa ni bil le prerok, temveč tudi oznanjevalec in učitelj. Oznanjeval je dobro novico o Božjem kraljestvu, in to tako pogumno, da mu ni bilo enakega. (Luk. 4:16–21, 43) Bil je tudi največji učitelj vseh časov. Nekateri, ki so ga slišali govoriti, so dejali: »Še nikoli ni nihče tako govoril.« (Jan. 7:46) Pri oznanjevanju dobre novice je bil izjemno goreč in enako gorečnost za Kraljestvo je vzbudil v svojih sledilcih. S tem je postavil temelje svetovni oznanjevalski in poučevalski dejavnosti, ki traja še danes. (Mat. 28:18–20; Apd. 5:42) Lani je kakih 7,000.000 Kristusovih sledilcev namenilo oznanjevanju dobre novice o Kraljestvu in poučevanju zainteresiranih o biblijski resnici okoli 1.500,000.000 ur. Ali tudi ti sodeluješ pri tem delu po svojih najboljših močeh?

13. Kaj nam bo pomagalo, da bomo ostali »budni«?

13 Nobenega dvoma torej ni, da je Jehova izpolnil prerokbo in postavil preroka, podobnega Mojzesu. Kako to dejstvo vpliva nate? Ali ne krepi tvojega zaupanja v to, da se bodo izpolnile tudi navdihnjene prerokbe, povezane z našo bližnjo prihodnostjo? Res, če bomo poglobljeno premišljevali o zgledu večjega Mojzesa, bomo lažje ostali »budni in razsodni« glede tega, kar bo Bog kmalu storil. (1. Tes. 5:2, 6)

Cenimo Kristusa kot posrednika

14. V katerem smislu je bil Mojzes posrednik med Izraelci in Bogom?

14 Mojzes je imel tudi vlogo posrednika in enako velja za Jezusa. Mojzes je bil posrednik Postavine zaveze med Jehovom in Izraelci. Če bi Jakobovi sinovi živeli po teh Božjih zakonih, bi ostali Božja posebna lastnina, njegova občina. (2. Mojz. 19:3–8) Zaveza je bila v veljavi od leta 1513 pr. n. št. pa do prvega stoletja n. št.

15. Zakaj je Jezus vzvišenejši posrednik?

15 Leta 33 n. št. je Jehova sklenil boljšo zavezo z novim Izraelom, »Božjim Izraelom«, ki je sčasoma postal svetovna občina, sestavljena iz maziljenih kristjanov. (Gal. 6:16) Medtem ko je zaveza, katere posrednik je bil Mojzes, vsebovala zakone, ki jih je Bog vklesal v kamen, je zaveza, ki jo je posredoval Jezus, vzvišenejša, saj Bog njene zakone ljudem zapiše v srce. (Beri 1. Timoteju 2:5; Hebrejcem 8:10.) Zato je »Božji Izrael« – »narod, ki rojeva [. . .] sadove« Mesijanskega kraljestva – odtlej Božja posebna lastnina. (Mat. 21:43) Člani tega duhovnega naroda so ena od strank v tej novi zavezi. Vendar niso edini, ki imajo korist od nje. Zaradi te zaveze bodo v prihodnosti trajno blagoslovljene brezštevilne množice ljudi, tudi mnogi od tistih, ki trenutno spijo smrtno spanje.

Cenimo Kristusa kot rešitelja

16. a) Kako je Jehova reševal svoje ljudstvo po Mojzesu? b) Kdo je glede na 2. Mojzesovo 14:13 v resnici rešil Izraelce?

16 Nekateri Izraelci so bili zadnjo noč pred odhodom iz Egipta v veliki nevarnosti. Božji angel naj bi kmalu šel skozi Egiptovsko deželo in pobil vse prvorojence. Jehova je Mojzesu rekel, da bo izraelskim prvorojencem prizanešeno, če bodo s krvjo pashalnega jagnjeta poškropili podboje vrat. (2. Mojz. 12:1–13, 21–23) In tako je tudi bilo. Kasneje pa se je v hudi nevarnosti znašel celotni narod. Ujeli so se v past; na eni strani je bilo Rdeče morje, na drugi pa egipčanski bojni vozovi, ki so bili že nevarno blizu. Takrat pa je Mojzes čudežno razdelil morje in tako je Jehova znova po njem rešil svoje ljudstvo. (2. Mojz. 14:13, 21)

17., 18. V katerem smislu je Jezus večji rešitelj od Mojzesa?

17 Toda naj so bili ti dogodki, ko je Jehova rešil svoje ljudstvo, še tako izjemni, pa bo rešitev, ki jo bo Bog omogočil po Jezusu, daleč veličastnejša. Po njem bo poslušne rešil sužnjevanja grehu. (Rim. 5:12, 18) In ta odrešitev bo »večna«. (Heb. 9:11, 12) Ime Jezus pomeni »Jehova je rešitev«. Jezus, naš Rešitelj oziroma Odrešenik, nam ni omogočil le tega, da se osvobodimo preteklih grehov, temveč nam je tudi odprl vrata do lepše prihodnosti. Ker svoje sledilce osvobaja sužnjevanja grehu, jih rešuje pred Božjo jezo in jim pomaga, da z Jehovom spletejo ljubečo vez. (Mat. 1:21)

18 Rešitev izpod greha, ki jo je priskrbel Jezus, pa človeštvu poleg tega omogoča, da bo navsezadnje osvobojeno tudi žalostnih posledic greha – bolezni in celo smrti. Da bi si lažje predstavljali, kaj bo to pravzaprav pomenilo, se spomnimo, kaj se je zgodilo, ko je Jezus prišel na dom Jaira, ki mu je umrla 12-letna hči. Jezus mu je zagotovil: »Ne boj se, le veruj in bo rešena.« (Luk. 8:41, 42, 49, 50) Kakor je rekel, se je zgodilo – deklica je vstala od mrtvih! Ali si lahko zamisliš, kako veseli so bili njeni starši? Potem si lahko predstavljaš, kako neizmerno veseli bomo, ko »bodo vsi, ki so v grobovih, slišali [Jezusov] glas in prišli ven« oziroma bodo obujeni. (Jan. 5:28, 29) Jezus je zares naš Odrešenik, pravi Rešitelj! (Beri Apostolska dela 5:31; Titu 1:4; Raz. 7:10)

19., 20. a) Kako vpliva na nas premišljevanje o Jezusovi vlogi večjega Mojzesa? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

19 Ker se zavedamo, da imamo lahko pomembno vlogo pri tem, da se ljudje oprimejo rešitve, ki jo ponuja Jezus, nas to žene, da sodelujemo v oznanjevanju in poučevanju. (Iza. 61:1–3) Ko poglobljeno premišljujemo o Jezusovi vlogi večjega Mojzesa, smo še bolj trdno prepričani, da bo takrat, ko bo prišel izvršit obsodbo nad hudobnimi, rešil svoje sledilce. (Mat. 25:31–34, 41, 46; Raz. 7:9, 14)

20 Jezus je resnično večji Mojzes. Naredil je toliko čudovitih reči, ki jih Mojzes nikoli ne bi mogel. To, kar je Jezus povedal kot prerok in kar je storil kot posrednik, vpliva na celotno človeštvo. Kot rešitelj ne bo človeštva rešil le začasno, temveč za vselej! Vendar se lahko o Jezusu od zvestih mož starega časa naučimo še marsikaj drugega. Naslednji članek bo razpravljal o tem, v katerem smislu je Jezus tudi večji David in večji Salomon.

Ali lahko pojasniš?

V katerem smislu je Jezus večji od Mojzesa . . .

• kot prerok?

• kot posrednik?

• kot rešitelj?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir/Slika na strani 26]

 V čem še je bil Jezus podoben Mojzesu

□ Oba sta se odrekla visokemu položaju, da bi lahko služila Bogu in njegovemu ljudstvu. (2. Kor. 8:9; Fil. 2:5–8; Heb. 11:24–26)

□ Oba sta bila maziljenca oziroma kristusa. (Mar. 14:61, 62; Jan. 4:25, 26; Heb. 11:26)

□ Oba sta delovala v Jehovovem imenu. (2. Mojz. 3:13–16; Jan. 5:43; 17:4, 6, 26)

□ Oba sta bila krotka. (4. Mojz. 12:3; Mat. 11:28–30)

□ Oba sta nahranila množice, Mojzes dobesedno, Jezus pa tudi v prenesenem pomenu. (2. Mojz. 16:12; Jan. 6:48–51)

□ Oba sta imela vlogo sodnika in zakonodajalca. (2. Mojz. 18:13; Mal. 4:4; Jan. 5:22, 23; 15:10)

□ Obema je bilo zaupano glavarstvo nad Božjo hišo. (4. Mojz. 12:7; Heb. 3:2–6)

□ Oba sta opisana kot zvesti priči za Jehova. (Heb. 11:24–29; 12:1; Raz. 1:5)

□ Bog je po njuni smrti poskrbel, da njunih trupel ni bilo mogoče najti. (5. Mojz. 34:5, 6; Luk. 24:1–3; Apd. 2:31; 1. Kor. 15:50; Juda 9)