Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Job je poveličeval Jehovovo ime

Job je poveličeval Jehovovo ime

Job je poveličeval Jehovovo ime

»GOSPODOVO ime bodi hvaljeno!« (JOB 1:21)

1. Kdo je verjetno napisal Jobovo knjigo in kdaj?

MOJZES je bil star okoli 40 let, ko je pobegnil iz Egipta in se naselil v midjanski deželi, da bi se tako umaknil pred jeznim faraonom. (Apd. 7:23) Med tamkajšnjim bivanjem je morda slišal za preizkušnje, ki jih je doživel Job. Ta mož je namreč živel nedaleč stran v Uzovi deželi. Leta kasneje je lahko Mojzes, ki se je skupaj z Izraelci proti koncu njihovega potovanja po puščavi znova približal temu področju, še več izvedel o zadnjih letih Jobovega življenja. Glede na judovsko tradicijo je ravno on napisal knjigo o Jobu kmalu po njegovi smrti.

2. Kako vse Jobova knjiga krepi vero današnjim Jehovovim služabnikom?

2 Jobova knjiga lahko krepi vero današnjim Božjim služabnikom. Kako pa? Ko beremo to pripoved, se nam pred očmi odvijajo nadvse pomembni dogodki, do katerih je prišlo v nebesih. Ti poudarjajo najvažnejše sporno vprašanje, ki je povezano s tem, ali ima Bog pravico do vrhovne oblasti. Poročilo o Jobu nam tudi pomaga, da še bolje razumemo, kaj vse pomeni ravnati značajno in zakaj Jehova včasih dovoli, da njegovi služabniki trpijo. Poleg tega odkriva, da je Satan Hudič Jehovov glavni nasprotnik in največji sovražnik človeštva. Knjiga prav tako pokaže, da lahko nepopolni ljudje, kot je bil Job, ostanejo zvestovdani Jehovu kljub hudim preizkušnjam. Sedaj pa si pobliže oglejmo nekaj dogodkov, ki so opisani v tej knjigi.

Satan preizkusi Joba

3. Kaj vemo o Jobu in zakaj je postal tarča Satanovih napadov?

3 Očak Job je bil bogat in vpliven mož, ki je živel po visokih moralnih merilih. Očitno so ga ljudje zelo cenili kot svetovalca, ki je v stiski vsakomur priskočil na pomoč. Najpomembnejše pa je, da ni želel užalostiti Boga. Opisan je kot »popoln in pošten [mož], ki se je bal Boga in [. . .] varoval hudega«. Postal je tarča napadov Satana Hudiča, pa ne zaradi bogastva in vpliva, temveč zaradi svoje bogovdanosti. (Job 1:1; 29:7–16; 31:1)

4. Kaj je značajnost?

4 V uvodnem delu Jobove knjige je opisano, kako so se angeli v nebesih zbrali pred Jehovom. Med njimi je bil tudi Satan, ki je Joba pričel obtoževati. (Beri Job 1:6–11.) Čeprav je omenil Jobovo premoženje, pa je predvsem izpodbijal njegovo značajnost. Beseda »značajnost« izraža zamisel, da je človek pošten, kreposten, pravičen in brez hibe. Kadar je v Bibliji omenjeno, da je bil kdo značajen, je s tem mišljeno, da je bil iz vsega srca vdan Jehovu.

5. Kaj je Satan trdil glede Joba?

5 Satan je trdil, da Job časti Boga iz sebičnih motivov, ne pa zato, ker bi bil značajen. Jehovu je rekel, da mu bo Job zvestovdan, dokler ga bo varoval in ščitil. Da bi Jehova priskrbel odgovor na te obtožbe, je Satanu dovolil, da napade tega zvestega moža. Zato je Job v enem samem dnevu izvedel, da so njegovo živino ukradli ali pa pobili, da so umorili večino njegovih služabnikov in da je njegovih deset otrok izgubilo življenje. (Job 1:13–19) Ali je Satan s svojim napadom uspel zlomiti Jobovo značajnost? V navdihnjenem poročilu piše, da se je Job na to tragedijo odzval z besedami: »GOSPOD je dal, GOSPOD je vzel, GOSPODOVO ime bodi hvaljeno!« (Job 1:21)

6. a) Kaj se je zgodilo, ko so se angeli znova zbrali pred Jehovom? b) Koga je Satan imel v mislih, ko je podvomil o Jobovi značajnosti do Jehova?

6 Kmalu zatem so se angeli v nebesih znova zbrali pred Jehovom. Satan je zopet pričel obtoževati Joba, saj je rekel: »Kožo za kožo, in vse, kar ima človek, da za življenje svoje. Pa le iztegni roko svojo in se dotakni njegovega okostja in mesa, gotovo se ti v obraz tebe odreče!« Ali si opazil, da je Satan še razširil svoje obtožbe? Rekel je namreč: »Vse, kar ima človek, da za življenje svoje.« Hudič ni podvomil le o Jobovi značajnosti, temveč tudi o značajnosti vsakega »človeka«, ki časti Jehova. Bog mu je nato dovolil, da Joba udari z mučno boleznijo. (Job 2:1–8) Toda s tem še ni bilo konec Jobovih preizkušenj.

Skrbno razmislimo o Jobovem stališču

7. Kako je na Joba pritiskala žena in kako so to počeli njegovi obiskovalci?

7 Boleče preizkušnje, ki so na začetku doletele Joba, so prizadele tudi njegovo ženo. Izguba otrok in družinskega premoženja jo je gotovo dotolkla. Nedvomno jo je zelo bolelo, ko je videla, kako mož trpi zaradi izčrpavajoče bolezni. Zato mu je jezno rekla: »Ali se še držiš popolnosti [značajnosti, NW] svoje? Odpovej se Bogu in umri!« Nato so prispeli trije možje, Elifaz, Bildad in Zofar, ki naj bi Joba tolažili. Ker pa so bili njihovi sklepi napačni, so bili le sitni tolažniki. Bildad je denimo namigoval, da so Jobovi otroci zagrešili kak hud prestopek in si zato takšen konec povsem zaslužili. Elifaz je prikrito meril na to, da je Job kaznovan zaradi preteklih grehov. Podvomil je celo v to, ali Bog sploh kaj ceni značajne ljudi. (Job 2:9, 11; 4:8; 8:4; 16:2; 22:2, 3) Job je kljub takšnim hudim pritiskom ostal značajen. Res je, da ni ravnal prav, ko je »sebe bolj opravičeval nego Boga«. (Job 32:2) Vseeno pa je, gledano v celoti, ostal značajen.

8. Kakšen dober zgled je dal Elihu vsem, ki morajo danes svetovati?

8 V nadaljevanju beremo o Elihuju, ki je prav tako obiskal Joba. Elihu je najprej prisluhnil temu, kar so povedali Job in njegovi trije tovariši. Čeprav je bil med njimi najmlajši, je pokazal največ modrosti. Z Jobom je govoril spoštljivo, saj ga je nagovarjal po imenu, kar drugi trije niso. Pohvalil ga je, ker je ravnal pošteno. Povedal pa mu je tudi, da se je preveč osredinjal na to, da bi skušal dokazati svojo brezhibnost. Nakar je Jobu zagotovil, da Bog vedno blagoslavlja tiste, ki mu zvesto služijo. (Beri Job 36:1, 11.) Kako čudovit zgled za vse, ki morajo danes svetovati! Elihu je bil potrpežljiv, pozorno je poslušal, pohvalil, kadar je bilo mogoče, in dal spodbuden nasvet. (Job 32:6; 33:32)

9. Kako je Jehova pomagal Jobu?

9 Nazadnje je Joba obiskal nekdo, ki je bil resnično vreden strahospoštovanja! V poročilu piše: »Tedaj odgovori GOSPOD iz viharja.« Jehova je Jobu prijazno, a obenem odločno, postavil niz vprašanj, s katerimi mu je pomagal popraviti razmišljanje. Job je voljno sprejel karanje in priznal: »Glej, premajhen sem. [. . .] Kesam se v prahu in pepelu!« Jehova se je nato ujezil na tri Jobove tovariše, ker niso govorili »resnice« (NW). Jobu je naročil, da naj moli zanje. Zatem je »GOSPOD [. . .] obrnil ujetništvo Jobovo, ko je prosil za prijatelje svoje; in GOSPOD je dvojno pomnožil vse, kar je prej imel Job.« (Job 38:1; 40:4; 42:6–10)

Ali Jehova močno ljubimo?

10. Zakaj ni Jehova kar prezrl obtožb, ki jih je izrekel Satan, oziroma ga uničil?

10 Jehova je Stvarnik vesolja in vse, kar je ustvaril, je pod njegovo oblastjo. Zakaj potem ni preprosto prezrl Satanovega obtoževanja? Ker je vedel, da spornega vprašanja, ki ga je s tem sprožil Satan, ne bo rešil, če bo njegove obtožbe kar prezrl oziroma ga uničil. Hudič je trdil, da Job, ki je bil izjemno značajen Jehovov služabnik, ne bo ostal zvestovdan, če bo izgubil svoje imetje. Job je zvestovdano prestal preizkušnjo. Nato je Satan trdil, da bo vsak človek Bogu obrnil hrbet, če bo trpel bolečine. Job je zelo trpel, vendar je ostal značajen. Čeprav je bil nepopoln, je s svojo zvestobo dokazal, da je Satan lažnivec. Kaj pa lahko rečemo za druge Božje služabnike?

11. Kako je Jezus povsem odgovoril na Satanove obtožbe?

11 Pravzaprav vsak Božji služabnik, ki ostane značajen ne glede na to, kako bi ga Satan preizkusil, dokazuje, da ga ta neusmiljeni sovražnik po krivem obtožuje. Ko je bil Jezus na zemlji, je s svojim življenjem povsem odgovoril na Satanove obtožbe. Bil je popoln, tako kot naš prvi oče Adam. Ker je ostal zvest do smrti, je neovrgljivo dokazal, da je Satan lažnivec in da so njegove obtožbe za lase privlečene. (Raz. 12:10)

12. Katero priložnost pa tudi odgovornost ima vsak Božji služabnik?

12 Satan kljub temu še naprej preizkuša Jehovove služabnike. Vsak od nas ima priložnost pa tudi odgovornost z značajnim ravnanjem dokazati, da služi Jehovu iz ljubezni, ne pa iz sebičnih motivov. Kako gledamo na to odgovornost? Štejemo si v čast, da smo zvesti Jehovu. Poleg tega smo potolaženi, ker vemo, da nam Jehova daje moč, ki jo potrebujemo, da bi lahko zdržali preizkušnje, in ker podobno kot pri Jobu nikoli ne dovoli, da bi bile prehude. (1. Kor. 10:13)

Satan – nadut nasprotnik in odpadnik

13. Katere podrobnosti Jobova knjiga odkriva o Satanu?

13 V Hebrejskih spisih so zapisane podrobnosti o tem, kako je Satan sramotno izzval Jehova in zapeljal človeštvo, da se je oddaljilo od Boga. V Krščanskih grških spisih najdemo več informacij o Satanovem nasprotovanju Jehovu. Iz knjige Razodetje denimo spoznamo, da bo Jehova upravičil svojo vrhovno oblast in Satana nazadnje uničil. Jobova knjiga pa nam več pove o Satanovem uporniškem ravnanju. Ko je Satan skupaj z drugimi angeli v nebesih prišel pred Jehova, tega ni storil zato, da bi ga slavil. Hudič je bil škodoželjen in je imel zloben namen. Potem ko je obtožil Joba in dobil dovoljenje, da ga sme preizkusiti, »je šel [. . .] izpred obličja GOSPODOVEGA«. (Job 1:12; 2:7)

14. Kako je Satan ravnal z Jobom?

14 Jobova knjiga potemtakem odkriva, da je Satan neusmiljen sovražnik človeštva. Ne vemo, koliko časa je preteklo od prvega zbora angelov v nebesih, ki je omenjen v Jobu 1:6, do drugega, ki je opisan v Jobu 2:1. Vemo pa, da je bil Job takrat kruto preizkušen. Ker je ostal zvest, je lahko Jehova zanj Satanu rekel: »Še se drži popolnosti svoje! Ti pa si me nadražil zoper njega, da ga uničim brez vzroka.« Toda Satan ni priznal, da so se njegove trditve izkazale za lažne. Ravno nasprotno, zahteval je, da bi lahko Joba še bolj preizkusil. Hudič je preizkusil Joba tako takrat, ko je imel vsega v izobilju, kot tudi takrat, ko ni imel ničesar. Jasno je torej, da Satan nima nobenega sočutja s tistimi, ki potrebujejo pomoč, oziroma do tistih, ki jih je prizadela nesreča. On sovraži značajne ljudi. (Job 2:3–5) Kljub temu je Job s svojo zvestobo dokazal, da je Satan lažnivec.

15. V čem so današnji odpadniki podobni Satanu?

15 Satan je bil prvo bitje, ki je postalo odpadnik. Današnji odpadniki kažejo podobne lastnosti kot Hudič. Njihov um je morda zastrupljen s kritičnim stališčem do posameznikov v občinah, krščanskih starešin ali Vodstvenega organa. Nekateri odpadniki menijo, da ni treba uporabljati Božjega imena Jehova. Ne želijo se poučevati o Jehovu in mu služiti. Svojega očeta Satana posnemajo tudi v tem, da namerno skušajo škodovati značajnim ljudem. (Jan. 8:44) Nič čudnega, da Jehovovi služabniki z njimi nočejo imeti nobenega stika! (2. Jan. 10, 11)

Job je poveličeval Jehovovo ime

16. Kakšno stališče je imel Job o Jehovu?

16 Job je uporabljal Jehovovo ime in ga hvalil. Čeprav ga je novica o smrti njegovih otrok močno prizadela, ni Bogu očital nič napačnega. Resda je zmotno sklepal, da je za to tragedijo kriv Bog, vendar je še naprej poveličeval Jehovovo ime. Malo kasneje je v enem od svojih pregovorov izjavil: »Glej, strah GOSPODOV je modrost, in ogibati se hudega je razumnost.« (Job 28:28)

17. Kaj je Jobu pomagalo, da je ostal značajen?

17 Kaj je Jobu pomagalo, da je ostal značajen? Očitno je bil na Jehova močno navezan, še preden so ga zadele nadloge. Čeprav nimamo nobenih dokazov, da je vedel, da je Satan izzval Jehova, je bil odločen ostati zvest. Dejal je: »Dokler ne umrem, ne dam si vzeti brezmadežnosti [značajnosti, NW] svoje.« (Job 27:5) Kako je Jobu uspelo stkati tako tesno prijateljstvo z Bogom? Nedvomno je zelo cenil pripovedi o tem, kako je Bog ravnal z njegovimi daljnimi sorodniki, Abrahamom, Izakom in Jakobom. In ko je opazoval stvarstvo, se je lahko veliko naučil o Jehovovih lastnostih. (Beri Job 12:7–9, 13, 16.)

18. a) Kako je Job kazal, da je vdan Jehovu? b) Kako vse lahko posnemamo Jobov odlični zgled?

18 To, kar se je Job naučil, je v njem zbudilo željo, da bi ugajal Jehovu. Bil je zaskrbljen, da niso člani njegove družine morda storili kaj, s čimer bi užalili Boga oziroma se mu »odrekli [. . .] v srcu svojem«, zato je zanje redno daroval žrtve. (Job 1:5) Tudi ko je bil do skrajnosti preizkušen, je lepo govoril o Jehovu. (Job 10:12) Kako odličen zgled! Tudi mi si moramo redno pridobivati točno spoznanje o Jehovu in njegovih namenih. Redno si vzamemo čas za duhovne dejavnosti, kot so preučevanje, obiskovanje shodov, molitev in oznanjevanje dobre novice. Poleg tega delamo vse, kar moremo, da bi ljudje izvedeli za Jehovovo ime. Job je s svojo značajnostjo razveseljeval Jehovovo srce. Enako lahko rečemo za vse, ki danes značajno služijo Bogu. O tem bomo več izvedeli v naslednjem članku.

Ali se spomniš?

• Zakaj je Job pritegnil pozornost Satana Hudiča?

• Katere preizkušnje je Job prenesel in kako se je nanje odzval?

• Kaj nam bo pomagalo, da bomo podobno kot Job ostali značajni?

• Kaj se o Satanu naučimo iz Jobove knjige?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 4]

Poročilo v Jobovi knjigi nas spomni na najvažnejše sporno vprašanje, ki je povezano s tem, ali ima Bog pravico do vrhovne oblasti.

[Slika na strani 6]

V kakšnih okoliščinah je lahko preizkušena tvoja značajnost?