Z značajnostjo razveseljuješ Jehovovo srce
Z značajnostjo razveseljuješ Jehovovo srce
»Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.« (PREG. 27:11)
1., 2. a) Katero obtožbo, ki jo je izrekel Satan, opisuje Jobova knjiga? b) Iz česa se vidi, da je Satan tudi potem, ko je Job umrl, še naprej zasmehoval Jehova?
JEHOVA je dovolil, da je lahko njegovega zvestovdanega služabnika Joba preizkusil Satan. Job je zato izgubil živino, otroke in hudo zbolel. Toda Satan ni imel v mislih le Joba, ko je spodbijal njegovo značajnost. »Kožo za kožo, in vse, kar ima človek, da za življenje svoje,« je trdil. S temi besedami je sprožil sporno vprašanje, v katero še zdaleč ni bil vpleten samo Job, temveč tudi vsi tisti, ki so živeli za njim. (Job 2:4)
2 Približno 600 let zatem, ko je Job doživljal preizkušnje, je Salomon po navdihnjenju zapisal: »Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.« (Preg. 27:11) Očitno je Satan takrat še vedno zasmehoval Jehova. Poleg tega je apostol Janez dobil videnje, v katerem je Satan obtoževal Božje služabnike celo zatem, ko je bil malo po vzpostavitvi Božjega kraljestva leta 1914 vržen iz nebes. Da, Satan tudi danes, ko živimo globoko v zadnjih dneh te hudobne stvarnosti, še vedno spodbija značajnost Božjih služabnikov. (Raz. 12:10)
3. Katere pomembne stvari se naučimo iz Jobove knjige?
3 Preglejmo torej tri pomembne stvari, ki se jih naučimo iz Jobove knjige. Prvič, preizkušnje, ki jih je doživel Job, nam odkrivajo, kdo je pravi sovražnik človeštva in glavni pobudnik nasprotovanja zoper Božje ljudstvo. To je Satan Hudič. Drugič, če smo tesno povezani z Bogom, lahko ostanemo značajni ne glede na to, kakšne preizkušnje nas morda doletijo. In tretjič, ko se na nas zgrnejo nadloge in smo tako ali drugače preizkušeni, nas Jehova podpira, tako kakor je Joba. To danes dela po svoji Besedi, organizaciji in svetem duhu.
Ne pozabi, kdo je pravi sovražnik
4. Kdo je kriv za sedanje slabe razmere v svetu?
4 Mnogi ne verjamejo, da Satan obstaja. Takšno stališče pa jih lahko ovira, saj kljub temu, da so morda zaskrbljeni zaradi slabih razmer v svetu, ne morejo jasno spoznati, kdo je pravi vzrok zanje, namreč Satan Hudič. Res je, da so ljudje povečini sami odgovorni za trpljenje, ki ga doživljajo. Naša prva starša, Adam in Eva, sta se odločila, da bosta živela neodvisno od svojega Stvarnika. In od takrat dalje je vsaka naslednja generacija ravnala zelo nemodro. Vseeno pa ne smemo pozabiti, da je bil Hudič tisti, ki je prevaral Evo in jo navedel k uporu zoper Boga. Prav on je med nepopolnimi in umrljivimi ljudmi uvedel svetovno ureditev, ki je pod njegovim nadzorom. Ker je Satan »bog te stvarnosti«, ljudje povsod po svetu kažejo enake osnovne značilnosti kakor on, torej ponos, prepirljivost, ljubosumnost, pohlep, prevarljivost in uporništvo. (2. Kor. 4:4; 1. Tim. 2:14; 3:6; Beri Jakob 3:14, 15.) Zato med njimi prihaja do političnih in verskih sporov, sovraštva, podkupovanja, vedno bolj pa je očitna tudi neurejenost. In vse to precej prispeva k žalostnemu stanju, v katerem je danes človeštvo.
5. Kaj želimo storiti z dragocenim spoznanjem, ki ga imamo?
5 Kako zelo dragoceno spoznanje imamo kot Jehovovi služabniki! Da, mi vemo, komu lahko pripišemo krivdo za vse slabše razmere v svetu. Ali ni res, da želimo ravno zaradi tega sodelovati v oznanjevanju in tako ljudem povedati, kdo je glavni povzročitelj težav? In ali nismo srečni, da se lahko postavimo na stran pravega Boga Jehova ter da lahko drugim pojasnimo, kako bo odstranil Satana in tegobe človeštva?
6., 7. a) Kdo je odgovoren za nasprotovanje, ki ga doživlja Božje ljudstvo? b) Kako lahko posnemamo Elihujev zgled?
6 Satan pa ni odgovoren le za mnogo trpljenja v svetu, temveč tudi za nasprotovanje, ki ga doživlja Božje ljudstvo. On se je zatrdno odločil, da bo vsakogar od nas preizkusil. Jezus Kristus je apostolu Petru dejal: »Simon, Simon, glej, Satan vas je zahteval, da bi vas presejal kakor pšenico.« (Luk. 22:31) Podobno bo vsak od nas, ki hodi po Jezusovih stopinjah, tako ali drugače preizkušen. Peter je Hudiča primerjal z rjovečim levom, ki si prizadeva, da bi koga požrl. Pavel pa je dejal: »Preganjani [bodo] vsi, ki želijo živeti bogovdano v Kristusu Jezusu.« (1. Pet. 5:8; 2. Tim. 3:12)
7 Kako lahko takrat, ko se na sovernika zgrne nesreča, pokažemo, da se zavedamo, kdo je naš pravi sovražnik? Od brata ali sestre, ki je v težavah, se ne bomo umaknili, temveč bomo ravnali podobno kakor Elihu, ki je z Jobom govoril kot s pravim prijateljem. Takšnemu soverniku priskočimo na pomoč v boju zoper našega skupnega sovražnika, Satana. (Preg. 3:27; 1. Tes. 5:25) Naš cilj je, da mu, kolikor je v naši moči, pomagamo ohraniti značajnost, saj bomo tako razveselili Jehovovo srce.
8. Zakaj Satanu ni uspelo preprečiti, da bi Job častil Jehova?
8 Prva stvar, ki jo je Satan vzel Jobu, je bila njegova živina. Te živali so bile dragocene, saj so bile za njegovo družino vir preživljanja, uporabljal pa jih je tudi pri čaščenju. Zatem ko je posvetil svoje otroke, je »zgodaj zjutraj [vstal] in daroval žgalne daritve po njih vseh številu; zakaj Job je rekal: Morebiti so se pregrešili sinovi moji in se odrekli Boga v srcu svojem. Tako je delal Job vsekdar.« (Job 1:4, 5) Job je torej redno žrtvoval Jehovu živali. Ko so se preizkušnje pričele, pa to ni bilo več mogoče. Ni imel »dragocenosti« (NW), s katerimi bi lahko častil Jehova. (Preg. 3:9) Vseeno pa je lahko, in tudi je, častil Jehova s svojimi ustnicami!
Z Jehovom spletite močno vez
9. Kaj je naša najdragocenejša posest?
9 Vsi si lahko prizadevamo z Jehovom splesti močno vez, pa naj smo bogati ali revni, mladi ali starejši, dobrega ali slabega zdravja. Ne glede na to, kakšne preizkušnje doživljamo, nam bo tesna vez z Bogom Jehovom omogočila, da bomo ostali značajni in razveselili njegovo srce. Celo nekateri posamezniki, ki niso imeli veliko spoznanja o resnici, so pokazali pogum in niso popustili v značajnosti.
10., 11. a) Kako se je ena od naših sester odzvala, ko je bila njena značajnost na preizkušnji? b) Kakšen prepričljiv odgovor je ta sestra dala Satanu?
10 Razmisli denimo o zgledu sestre Valentine Garnovskaye, ene od mnogih Prič v Rusiji, ki je podobno kakor zvesti Job, ostala značajna kljub hudim preizkušnjam. Leta 1945, ko je bila stara okoli 20 let, ji je neki brat pričeval. Še dvakrat jo je obiskal, da bi jo poučeval o Bibliji, potem pa ga ni nikoli več videla. Kljub temu je začela pričevati sosedom. Zato so jo aretirali in obsodili na osem let zapora v delovnem taborišču. Leta 1953 so jo izpustili in takoj je pričela oznanjevati. Znova so jo aretirali in zaprli – tokrat za deset let. Potem ko je več let preživela v enem od taborišč, so jo preselili v drugo. Tam je bilo nekaj sester, ki so imele eno samo Biblijo. Nekega dne jo je ena od njih pokazala Valentini. Kako vznemirljiv trenutek! Zamisli si, edina Biblija, ki jo je Valentina kdaj videla, je bila tista v rokah brata, ki ji je oznanjeval leta 1945!
11 Leta 1967 so jo izpustili na prostost in končno je lahko svojo posvetitev Jehovu simbolizirala s krstom v vodi. Vse do leta 1969 je svojo svobodo goreče izkoriščala za oznanjevanje. Takrat pa so jo ponovno prijeli in jo za tri leta spravili za zapahe. Toda Valentina je še naprej oznanjevala. Preden je leta 2001 umrla, je 44 ljudem pomagala, da so spoznali resnico. V zaporih in delovnih taboriščih je prebila 21 let. Da bi lahko ostala značajna, se je bila pripravljena odreči vsemu, tudi svoji svobodi. Ob koncu življenja je dejala: »Nikoli nisem imela svojega doma. Vse imetje sem nosila v enem samem kovčku, ampak bila sem srečna in zadovoljna, da sem lahko služila Jehovu.« Kako prepričljivo je odgovorila Satanu, ki je trdil, da ljudje v preizkušnjah ne bodo ostali zvestovdani Jehovu! (Job 1:9–11) Prepričani smo lahko, da se je Jehova srčno veselil njene značajnosti in da komaj čaka čas, ko bo Valentini in vsem tistim, ki so ostali zvesti do smrti, povrnil življenje z vstajenjem. (Job 14:15)
12. Kako sta med sabo povezani ljubezen in tesna vez, ki jo imamo z Jehovom?
12 Z Jehovom smo prijatelji, ker ga ljubimo. Občudujemo njegove lastnosti in storimo vse, kar lahko, da bi živeli skladno z njegovim namenom. Jehova ljubimo prostovoljno in brezpogojno, kar je povsem v nasprotju s Satanovimi trditvami. Ta iskrena ljubezen nam pomaga, da v preizkušnji ne pohodimo svoje značajnosti. Za Jehova pa smo lahko prepričani, da »varuje pot tistih, ki so mu zvestovdani«. (Preg. 2:8, NW; Ps. 97:10)
13. Kako Jehova gleda na to, kar naredimo zanj?
13 Ljubezen nas spodbuja, da slavimo Jehova ne glede na to, koliko nas okoliščine pri tem omejujejo. On vidi naše dobre motive in nas ne obsoja, če ne moremo narediti vsega, kar bi radi. Pri njem ne šteje le to, kaj naredimo, temveč tudi, zakaj to naredimo. Čeprav je bil Job hudo prizadet in je veliko pretrpel, je svojim tožnikom govoril o tem, kako zelo ima rad Jehovove poti. (Beri Job 10:12; 28:28.) V zadnjih poglavjih Jobove knjige je zapisano, kako se je Jehova ujezil na Elifaza, Bildada in Zofarja, ker niso govorili resnice. Hkrati pa je o Jobu govoril z odobravanjem, saj ga je štirikrat imenoval »moj služabnik« (NW). Poleg tega mu je zapovedal, da naj v molitvi prosi za te lažne tolažnike. (Job 42:7–9) Tudi mi vedno ravnajmo tako, da bo Jehova z nami zadovoljen.
Jehova podpira svoje zveste služabnike
14. Kako je Jehova pomagal Jobu, da je popravil svoje razmišljanje?
14 Job se kljub nepopolnosti ni odrekel značajnosti. Res je, da včasih zaradi hudega pritiska ni več pravilno razmišljal. Jehovu je na primer rekel: »Vpijem k Tebi, a mi ne odgovarjaš [. . .]. Z močjo roke svoje me preganjaš.« Poleg tega se je preveč posvečal opravičevanju samega sebe, ko je rekel »nisem kriv« ter »nasilstva [ni] na rokah mojih in [. . .] čista [je] molitev moja«. (Job 10:7; 16:17; 30:20, 21) Kljub temu je Jehova Jobu prijazno pomagal. Zastavil mu je niz vprašanj, ki so ga navedla, da ni več toliko razmišljal o sebi in da je jasneje videl, kako nepomemben je človek v primerjavi z vsemogočnim Bogom. Job je sprejel nasvet in popravil svoje razmišljanje. (Beri Job 40:8; 42:2, 6.)
15., 16. Kako vse Jehova pomaga svojim današnjim služabnikom?
15 Jehova tudi nas, svoje novodobne služabnike, prijazno in odločno vodi. Poleg tega se lahko veselimo pomembnih blagoslovov. Jezus Kristus je na primer priskrbel odkupno žrtev in tako položil temelj za odpuščanje grehov. Ta žrtev nam omogoča, da lahko kljub svoji nepopolnosti spletemo tesno vez z Bogom. (Jak. 4:8; 1. Jan. 2:1) Kadar se znajdemo v preizkušnjah, Boga tudi prosimo, naj nas podpira in krepi po svojem svetem duhu. Poleg tega nam je na voljo celotna Biblija. Če jo beremo in nato poglobljeno premišljujemo o prebranem, se pripravljamo na preizkušnje naše vere. Osebno preučevanje nam pomaga, da razumemo sporno vprašanje, ki je povezano z vrhovno oblastjo in našo značajnostjo.
16 V veliko pomoč pa nam je tudi, da smo del svetovne bratovščine, ki jo Jehova po »zvestem in preudarnem sužnju« oskrbuje z duhovno hrano. (Mat. 24:45–47) V vsaki od približno 100.000 občin Jehovovih prič potekajo shodi, na katerih se poučujemo in krepimo, da bi bili pripravljeni na morebitne preizkušnje vere. Da je to res, se lepo vidi iz doživetja Sheile, mlade Priče, ki živi v Nemčiji.
17. Iz katerega doživetja se vidi, da ravnamo modro, če povsem upoštevamo navodila, ki nam jih daje Jehovova organizacija?
17 Nekega dne, ko je bila Sheila v šoli, se je zgodilo, da je bil njen razred za krajši čas brez učitelja. Sošolci so se zato odločili, da bodo med tem eksperimentirali z ouija ploščo. Sheila je takoj odšla iz učilnice in glede na to, kar je kasneje slišala, je bila vesela, da je tako ravnala. Nekateri sošolci so med igro s to ploščo začutili navzočnost demonov in se v paniki razbežali. Kaj pa je Sheili pomagalo, da se je odločila nemudoma zapustiti učilnico? Sama pravi: »Malo pred tem neprijetnim dogodkom smo na shodu v kraljestveni dvorani razpravljali, kako nevarne so ouija plošče. Zato sem vedela, kaj moram storiti. Želela sem razveseliti Jehova, kot to piše v Bibliji v Pregovorih 27:11.« Kako dobro, da je bila na shodu in je pozorno spremljala program!
18. Kaj si odločen še naprej delati?
18 Vsi bodimo torej odločeni, da se bomo skrbno držali navodil, ki nam jih daje Božja organizacija. Če redno obiskujemo shode, beremo Biblijo, preučujemo na Bibliji temelječe publikacije, molimo in se družimo z zrelimi kristjani, lahko dobimo smernice in podporo, ki jo potrebujemo. Jehova želi, da bi iz tega boja izšli kot zmagovalci, in nam zaupa, da bomo še naprej zvestovdani. Kakšno prednost imamo, da lahko poveličujemo Jehova, ostanemo značajni in razveseljujemo njegovo srce!
Ali se spomniš?
• Za katere slabe reči in preizkušnje je odgovoren Satan?
• Kaj je naša najdragocenejša posest?
• Kaj nam omogoča, da lahko z Jehovom spletemo tesno vez?
• Kako vse nas Jehova danes podpira?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 8]
Ali čutiš željo, da bi drugim govoril o dragocenem spoznanju, ki ga imaš?
[Slika na strani 9]
Sočastilcem lahko pomagamo, da ohranijo značajnost.
[Slika na strani 10]
Valentina je bila pripravljena žrtvovati vse, da bi ostala značajna.