Govorimo resnico vsak s svojim bližnjim

»Zato zdaj, ko ste odložili laž, govorite resnico vsak s svojim bližnjim.« (EFEŽ. 4:25)

1., 2. Kako mnogi gledajo na resnico?

RESNICA je že od nekdaj predmet številnih polemik. Grški pesnik Alkaj iz šestega stoletja pr. n. št. je dejal: »V vinu je resnica.« S tem je namigoval, da človek govori resnico šele, ko popije preveč vina in se mu morda zato razveže jezik. V prvem stoletju je rimski deželni upravitelj Poncij Pilat prav tako pokazal, da ima izkrivljen pogled na resnico, ko je Jezusa cinično vprašal: »Kaj je resnica?« (Jan. 18:38)

² Danes je v svetu veliko nasprotujočih si mnenj o resnici. Mnogi pravijo, da ima beseda »resnica« različne pomenske odtenke oziroma da se razlikuje od človeka do človeka. Drugi govorijo resnico samo takrat, ko jim to ustreza. V neki knjigi piše: »Resnicoljubnost je morda plemenit ideal, vendar je kaj malo vreden v neusmiljenem boju za preživetje in varnost. Človek ima glede tega bolj malo izbire – če hoče preživeti, mora lagati.« (The Importance of Lying)

3. Zakaj je bil Jezus odličen zgled resnicoljubnosti?

³ Kristusovi učenci pa razmišljajo povsem drugače! Za Jezusa resnica ni bila stvar filozofskih razprav. On je vedno govoril resnico, tako da so celo njegovi sovražniki priznali: »Učitelj, vemo da si resnicoljuben in da učiš Božjo pot v resnici.« (Mat. 22:16) Pravi kristjani danes posnemajo Jezusov zgled. Ne obotavljajo se govoriti resnico. Iz vsega srca se strinjajo z apostolom Pavlom, ki je sovernike spodbudil: »Zato zdaj, ko ste odložili laž, govorite resnico vsak s svojim bližnjim.« (Efež. 4:25) Razmislimo sedaj o treh stvareh, ki jih je omenil Pavel. Prvič, kdo je naš bližnji? Drugič, kaj pomeni govoriti resnico? In tretjič, kako lahko govorimo resnico v vsakodnevnem življenju?

Kdo je naš bližnji?

4. Kako je Jezus nasprotno od judovskih voditeljev iz prvega stoletja odseval Jehovov pogled na to, kdo je naš bližnji?

⁴ V prvem stoletju n. št. so nekateri judovski voditelji učili, da so za Juda samo sorojaki oziroma njegovi osebni prijatelji vredni tega, da jih ima za »bližnje«. Jezus pa je popolnoma odseval osebnost in način razmišljanja svojega Očeta. (Jan. 14:9) Tako je denimo svojim učencem pokazal, da Bogu ni nobena rasa ali narodnost ljubša od druge. (Jan. 4:5–26) Poleg tega je sveti duh odkril apostolu Petru, da »Bog ni pristranski, temveč da mu je v vsakem narodu sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično«. (Apd. 10:28, 34, 35) Potemtakem bi morali na vse ljudi gledati kot na svoje bližnje in izkazovati ljubezen celo tistim, ki z nami ravnajo sovražno. (Mat. 5:43–45)

5. Kaj pomeni govoriti resnico s svojim bližnjim?

⁵ Toda kaj je Pavel imel v mislih, ko je rekel, da bi morali s svojimi bližnjimi govoriti resnico? Govoriti resnico pomeni posredovati informacije, ki so v skladu z dejstvi in niso niti malo zavajajoče. Pravi kristjani ne izkrivljajo oziroma napačno predstavljajo dejstev, zato da bi druge zavajali. »Močno sovraži[jo] hudo, oklepaj[o] pa se dobrega.« (Rim. 12:9)  Ker posnemamo »Boga resnice«, bi si morali prizadevati, da bi bili pri vsem, kar rečemo ali storimo, pošteni in odkritosrčni. (Ps. 15:1, 2; 31:5, NW) Če skrbno izbiramo svoje besede, lahko celo v okoliščinah, ki nam povzročajo neprijetne občutke oziroma nas spravljajo v zadrego, stvari taktno povemo, ne da bi se zatekli k laži. (Beri Kološanom 3:9, 10.)

6., 7. a) Ali to, da vedno govorimo resnico, pomeni, da moramo vsakemu, ki nas o kaki stvari kaj vpraša, odkriti vsako najmanjšo podrobnost? Pojasni. b) Komu lahko povemo tudi osebne informacije?

⁶ Ali govoriti resnico pomeni, da moramo vsakomur, ki nas o kaki stvari kaj vpraša, razkriti prav vsako podrobnost? Ni nujno. Jezus je med svojim bivanjem na zemlji pokazal, da nekateri ljudje niso vredni tega, da bi dobili neposreden odgovor oziroma izvedeli določene informacije. Ko so ga hinavski verski voditelji vprašali, od kod mu oblast, da dela znamenja in čudeže, jim je odvrnil: »Naj vas tudi jaz nekaj vprašam. Odgovorite mi, pa bom tudi jaz vam povedal, od kod mi oblast, da delam vse to.« Ko mu pismouki in starešine niso hoteli odgovoriti, jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, od kod mi oblast, da delam vse to.« (Mar. 11:27–33) Zaradi njihove pokvarjenosti in nevere se ni čutil dolžnega odgovoriti na njihovo vprašanje. (Mat. 12:10–13; 23:27, 28) Podobno se mora tudi današnje Jehovovo ljudstvo paziti odpadnikov in drugih hudobnih ljudi, ki se jim ni težko zateči k zvijačam oziroma prevaram, da bi dosegli svoj sebični namen. (Mat. 10:16; Efež. 4:14)

⁷ Tudi Pavel je nakazal, da nekateri ljudje niso upravičeni do tega, da bi jim povedali vse podrobnosti. Rekel je, da opravljivci in tisti, ki »se vtikajo v zadeve drugih,« »govorijo o stvareh, o katerih ne bi smel[i]«. (1. Tim. 5:13) In dejansko je tako, da ljudje neradi povedo kaj osebnega tistim, ki se radi vtikajo v zadeve drugih, oziroma tistim, ki jim ni mogoče zaupati, da bodo zaupne informacije zadržali zase. Koliko bolje je, da upoštevamo Pavlov navdihnjeni nasvet, naj »si prizadeva[mo] živeti mirno [in] skrbeti za svoja opravila«. (1. Tes. 4:11) Seveda morajo včasih občinski starešine zaradi svojih nalog vprašati člane občine kaj osebnega. Takrat zelo cenijo in jim je v veliko pomoč, če sodelujemo z njimi in govorimo po resnici. (1. Pet. 5:2)

Govorimo resnico v družini

8. Kako to, da družinski člani drug z drugim govorijo resnico, pripomore k tesnejšim vezem med njimi?

⁸ Običajno smo najtesneje povezani s svojimi družinskimi člani. Da bi se naše vezi krepile, je zelo pomembno, da drug z drugim govorimo resnico. Če smo v pogovorih odkriti, pošteni in prijazni, lahko zmanjšamo ali povsem odpravimo številne probleme in nesporazume. Ali nam je denimo takrat,  ko naredimo kakšno napako, to težko priznati svojemu zakonskemu tovarišu, otrokom ali drugim v družini? Če se iskreno in iz srca opravičimo, lahko s tem prispevamo k miru in enotnosti družine. (Beri 1. Petrovo 3:8–10.)

9. Zakaj to, da govorimo resnico, ni opravičilo za to, da smo lahko brezobzirni oziroma grobi?

⁹ To, da govorimo resnico, pa nam še ne daje pravice, da smo lahko ob tem brezobzirni in netaktni. Grobost ne prispeva k temu, da bodo ljudje bolj cenili to, kar jim povemo, pa čeprav je resnica. Pavel je rekel: »Naj od vas izginejo vsakršna ujedljivost, jeza, srd, vpitje in žaljivo govorjenje z vso hudobnostjo vred. Bodite pa drug do drugega prijazni in polni najgloblje sočutnosti ter si velikodušno odpuščajte, kakor je tudi Bog po Kristusu velikodušno odpustil vam.« (Efež. 4:31, 32) Kadar govorimo prijazno in dostojanstveno, dobi naše sporočilo večjo težo, obenem pa s tem izkažemo spoštovanje tistemu, s katerim govorimo. (Mat. 23:12)

Govorimo resnico v občini

10. Kaj se lahko krščanski starešine naučijo iz odličnega zgleda, ki ga je dal Jezus s tem, da je vedno govoril resnico?

¹⁰ Jezus je s svojimi učenci govoril preprosto in odkrito. Njegovi nasveti so bili vedno ljubeči, vendar ni nikoli razvodenil resnice, zato da bi ugajal svojim poslušalcem. (Jan. 15:9–12) Ko so se denimo njegovi apostoli znova in znova prepirali glede tega, kdo med njimi je največji, jim je odločno, a hkrati tudi potrpežljivo pomagal razumeti, da morajo postati ponižni. (Mar. 9:33–37; Luk. 9:46–48; 22:24–27; Jan. 13:14) Podobno ravnajo krščanski starešine. Čeprav so odločno na strani pravičnosti, pa ne gospodujejo Božji čredi. (Mar. 10:42–44) Posnemajo Kristusa, zato so z drugimi »prijazni in polni najgloblje sočutnosti«.

11. Kako bomo uporabljali svoj jezik, če ljubimo brate in sestre?

¹¹ Če smo z brati in sestrami odkriti, obenem pa ne preveč direktni, lahko izrazimo svoje občutke, ne da bi postali žaljivi. Nikakor namreč nočemo, da bi bil naš jezik podoben »ostri britvi« – da bi z žaljivim in ponižujočim govorjenjem drugim zadajali boleče rane. (Ps. 52:2; Preg. 12:18) Iz ljubezni do bratov in sester bomo »var[ovali] jezik svoj hudega in ustne svoje, da ne [bodo] govor[ile] zvijače«. (Ps. 34:13) S tem bomo izkazovali čast Bogu in prispevali k enotnosti v občini.

12. Kdaj laganje terja sodno ukrepanje? Pojasni.

¹² Starešine si zelo prizadevajo zaščititi občino pred tistimi, ki govorijo zlobne laži. (Beri Jakob 3:14–16.) Zlobna laž je izrečena z namenom nekoga prizadeti oziroma mu povzročiti takšno ali drugačno trpljenje ali stisko. Pri tem ne gre zgolj za zavajajoče, a sorazmerno neškodljive izjave oziroma za  napihovanje dejstev. Seveda je vsakršno laganje napačno, vendar pa vsaka neresnica ne terja sodnega ukrepanja. Zato morajo biti starešine uravnovešeni, razumni in razsodni, ko ugotavljajo, ali je tisti, ki je dajal neresnične izjave, namerno in zlobno lagal, za kar bo potrebno sodno ukrepanje. Ali pa bo zadostoval že odločen, a ljubeč opomin na temelju Svetega pisma?

Govorimo resnico na delovnem mestu

13., 14. a) Kako so nekateri do svojega delodajalca nepošteni? b) Kaj dobrega lahko dosežemo, če smo na delovnem mestu pošteni in govorimo resnico?

¹³ Živimo v času, ko je nepoštenost zelo razširjena, zato se je morda težko upreti skušnjavi, da bi bili tudi mi z delodajalcem nepošteni. Mnogi se pri iskanju zaposlitve zatekajo k čistim lažem. Da bi denimo dobili boljše ali bolje plačano delovno mesto, pretiravajo glede svojih izkušenj ali izobrazbe. Po drugi strani pa mnogi zaposleni trdijo, da delajo, ko se v resnici posvečajo osebnim zadevam, čeprav je to v nasprotju s pravili podjetja. Tako denimo berejo kaj, kar ni povezano z njihovo službo, opravljajo osebne telefonske pogovore, pošiljajo osebna elektronska sporočila ali brskajo po internetu.

¹⁴ Pravi kristjani na poštenost in resnicoljubnost ne gledajo kot na nekaj, kar je stvar izbire. (Beri Pregovori 6:16–19.) Pavel je dejal: »Želimo [se] v vsem pošteno vesti.« (Heb. 13:18) Zato kristjani za osemurno plačilo delamo osem ur. (Efež. 6:5–8) Če svoje delo vestno opravljamo, s tem tudi slavimo našega nebeškega Očeta. (1. Pet. 2:12) V Španiji je denimo našega brata Roberta njegov delodajalec pohvalil, da je pošten in odgovoren delavec. Zaradi njegovega zglednega vedenja je podjetje zaposlilo še nekaj Prič. Tudi ti so se izkazali za izvrstne delavce. Tako je lahko Roberto z leti priskrbel zaposlitev 23 našim bratom in 8 biblijskim učencem!

15. Kako bi moral kristjan, ki je poslovnež, pokazati, da je resnicoljuben?

¹⁵ Kaj pa, če se preživljamo z opravljanjem lastne dejavnosti? Ali drugim vedno govorimo resnico ali pa nam kdaj spodleti? Krščanski poslovnež ne bi smel zavajajoče oglaševati proizvoda ali storitve, zato da bi pospešil prodajo, niti ne bi smel jemati ali dajati podkupnin. Z drugimi želimo ravnati tako, kakor želimo, da bi drugi ravnali z nami. (Preg. 11:1; Luk. 6:31)

Govorimo resnico s tistimi, ki imajo oblast

16. Kaj smo kristjani dolžni a) svetnim oblastem? b) Jehovu?

¹⁶ Jezus je dejal: »Vrnite torej cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je Božjega.« (Mat. 22:21) Kaj pa smo dolžni cesarju oziroma svetnim oblastem? Jezus je izrekel te besede v povezavi z davki. Da bi torej lahko imeli čisto vest pred Bogom in ljudmi, ubogamo državne zakone, tudi tiste glede plačevanja davkov. (Rim. 13:5, 6) Obenem pa se zavedamo, da je Jehova vrhovni vladar vesolja, edini pravi Bog, ki ga ljubimo z vsem srcem, dušo, umom in močjo. (Mar. 12:30; Raz. 4:11) Zato smo mu brezpogojno podložni. (Beri Psalm 86:11, 12.)

17. Kako Jehovovi služabniki gledamo na prejemanje socialne pomoči?

¹⁷ V mnogih državah je poskrbljeno, da posamezniki, ki so v materialni stiski, prejemajo  socialno podporo, so deležni kakšnih ugodnosti oziroma brezplačnih tečajev. Nič ni narobe, če kristjan prejema takšno pomoč, če je le do nje upravičen. Zato nikakor ne bi mogli reči, da z bližnjimi govorimo resnico, če bi tistim, ki so na oblasti, dajali lažne ali zavajajoče informacije, zato da bi prejemali socialno pomoč.

Kako so resnicoljubni blagoslovljeni

18.–20. Kako bomo blagoslovljeni, če bomo z bližnjimi govorili resnico?

¹⁸ Če vselej govorimo resnico, bomo bogato blagoslovljeni. Imeli bomo čisto vest in s tem duševni mir ter spokojnost v srcu. (Preg. 14:30; Fil. 4:6, 7) Čista vest je veliko vredna tudi v Božjih očeh. Če vedno govorimo resnico, nam tudi ni treba skrbeti, da bi nas ujeli na laži oziroma razkrinkali. (1. Tim. 5:24)

¹⁹ Razmislimo pa še o enem blagoslovu. Pavel je rekel: »V vsem [se] priporočamo za Božje služabnike [. . .] z govorjenjem po resnici.« (2. Kor. 6:4, 7) Tako je ravnal neki naš brat iz Velike Britanije. Ko je prodajal avtomobil, je kupcu opisal vse dobre strani avtomobila, pa tudi pomanjkljivosti, celo tiste, ki se jih ni dalo videti na zunaj. Med preizkusno vožnjo je kupec vprašal brata, ali je Jehovova priča. Po čem je to sklepal? Po njegovi poštenosti in urejenem videzu. V nadaljnjem pogovoru je lahko brat kupcu odlično pričeval.

²⁰ Ali tudi mi prinašamo slavo našemu Stvarniku, s tem da ravnamo po vzvišenih moralnih merilih? Pavel je dejal: »Odrekli [smo se] skrivnim stvarem, ki se jih je sramovati, in ne ravnamo zvijačno.« (2. Kor. 4:2) Zato si po svojih najboljših močeh prizadevajmo s svojimi bližnjimi govoriti resnico. S tem bomo ravnali v čast našemu nebeškemu Očetu in njegovemu ljudstvu.

Kako bi odgovoril?

• Kdo je naš bližnji?

• Kaj pomeni govoriti resnico s svojim bližnjim?

• Kako lahko z resnicoljubnostjo slavimo Boga?

• Kako smo blagoslovljeni, če smo resnicoljubni?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 17]

Ali brez obotavljanja priznaš tudi manjše napake?

[Slika na strani 18]

Ali pri iskanju službe govoriš resnico?