Kako ti je lahko samski stan v veselje

»NATO sta se poročila in živela srečno do konca svojih dni.« S temi besedami se končajo mnoge pravljice. Iz romantičnih filmov in romanov pogosto veje isto sporočilo: Šele po poroki boš zares srečen! Poleg tega v večini kultur na mlade močno pritiskajo, naj se poročijo. »Dekletu dajejo občutek, da je edini cilj, ki ga lahko ima pred seboj, ta, da se poroči,« je dejala Debby, ko je bila sredi svojih 20-ih. »Dopovedujejo ti, da se življenje začne šele po poroki.«

Duhovni človek ne gleda na stvari tako črno-belo. Čeprav je bila poroka med Izraelci skorajda pravilo, so v Bibliji omenjeni tudi samski moški in ženske, ki so v življenju okusili veliko zadovoljstva. Danes si nekateri kristjani izberejo samski stan za življenjsko pot, medtem ko mnogi drugi ostanejo samski zaradi okoliščin. Ne glede na to, zakaj nekdo ni poročen, se zastavlja pomembno vprašanje: Kaj lahko takšen kristjan stori, da bi bilo njegovo življenje uspešno?

Jezus se ni nikoli poročil, kar je povsem razumljivo glede na nalogo, ki jo je moral opraviti. Svojim učencem je dejal, da bodo nekateri njegovi sledilci prav tako »naredi[li] prostor« samskosti. (Mat. 19:10–12) S tem je nakazal, da moramo, če hočemo kot samski uspeti, tako z razumom kot s srcem sprejeti ta način življenja oziroma zanj narediti prostor.

Ali se Jezusove besede nanašajo samo na nekoga, ki se zavestno odloči, da bo vse življenje samski, zato da bi se lahko povsem posvetil teokratičnim nalogam? (1. Kor. 7:34, 35) Ni nujno. Razmislimo o okoliščinah kristjanov, ki bi se morda radi poročili, vendar zaenkrat še niso našli nekoga, ki bi bil zanje primeren. »Pred kratkim mi je sodelavec, ki ni Priča, nepričakovano dejal, da bi se rad poročil z menoj,« je rekla Ana, samska sestra v svojih 30-ih. »V nekem smislu mi je to prijalo, vendar sem takšne občutke hitro zatrla, saj se želim poročiti samo z nekom, ki bo prispeval k temu, da se bom še bolj zbližala z Jehovom.«

Želja, da bi se poročile »samo v Gospodu«, odvrača tudi mnoge druge sestre od tega, da bi stopile v zakon z nevernikom. * (1. Kor. 7:39; 2. Kor. 6:14) Ker upoštevajo to, kar pravi Bog, se odločijo, da bodo tako dolgo, dokler ne spoznajo primernega zakonskega tovariša, ostale samske. Kako so lahko pri tem uspešne?

Prični ceniti pozitivne strani

To, ali smo zmožni sprejeti razmere, ki niso ravno takšne, kot bi si želeli, je odvisno predvsem od našega stališča. »Uživam v tem, kar imam, in ne sanjam o tem, česar nimam,« pravi Carmen, samska sestra v svojih 40-ih. Resda lahko pridejo trenutki, ko se počutimo osamljeni ali malodušni. Toda če vemo, da se podobne stvari dogajajo številnim drugim  bratom in sestram po svetu, nas to lahko opogumi, da gremo samozavestno naprej. Jehova je že mnogim pomagal, da so kot samski kristjani postali uspešni in da so premagali različne izzive. (1. Pet. 5:9, 10)

Mnogi krščanski bratje in sestre so odkrili pozitivno plat samskega stanu. »Mislim, da je skrivnost sreče v tem, da je človek zmožen videti pozitivno stran vsakršnih okoliščin, v katerih se znajde,« pravi Ester, samska sestra sredi svojih 30-ih. Carmen dodaja: »Prepričana sem, da me Jehova neglede na to, ali se bom poročila ali ne, ne bo prikrajšal za nič dobrega, če bom le dajala delo v prid Kraljestva na prvo mesto.« (Ps. 84:11) »Moje življenje se morda ni obrnilo tako, kakor sem načrtovala, vendar sem srečna in bom tudi v prihodnje.«

Samski ljudje v biblijskih časih

Jeftejeva hči ni nameravala ostati samska. Toda zaradi očetove zaobljube se je čutila dolžna od mladosti naprej služiti v shodnem šotoru. Ta nepričakovana naloga je nedvomno spremenila njene načrte za prihodnost in se je bíla s tem, kar je po naravi čutila. Ko je doumela, da se ne bo poročila in imela družine, je žalovala dva meseca. Vseeno pa se je sprijaznila s svojimi novimi okoliščinami in je rade volje polnočasno služila do konca svojega življenja. Druge Izraelke so jo vsako leto prišle pohvalit za njeno požrtvovalnost. (Sodn. 11:36–40)

Nekaterim evnuhom v Izaijevih dneh je bilo morda hudo zaradi njihovih okoliščin. Iz Biblije ne izvemo, zakaj so jih skopili. Kot takšni niso mogli biti polnopravni člani izraelske občine niti se niso mogli poročiti in imeti otrok. (5. Mojz. 23:1) Vendar je Jehova razumel njihove občutke in jih pohvalil, ker so iz vse duše spoštovali njegovo zavezo. Dejal jim je, da jim bo v svoji hiši dal »prostor« in »ime večno«. Drugače povedano, tem zvestim evnuhom je zagotovil večno življenje pod Jezusovo mesijansko vlado. Nikoli jih ne bo pozabil. (Iza. 56:3–5)

Jeremijeve okoliščine pa so bile čisto drugačne. Ko ga je Bog postavil za preroka, mu je naročil, naj ostane samski zaradi težavnih časov, v katerih je živel, in zaradi same narave njegove naloge. »Ne jemlji si žene,« je rekel Jehova, »in ne imej sinov ali hčer v tem kraju.« (Jer. 16:1–4) Iz Biblije ne izvemo, kakšne občutke so ta navodila vzbudila v Jeremiju, vendar pa v njej jasno piše, da mu je bila Jehovova beseda v veselje. (Jer. 15:16) Leta pozneje je po grozljivem 18-mesečnem obleganju Jeruzalema nedvomno spoznal, kako modro je bilo, da je poslušal Jehovovo zapoved in ostal samski. (Žal. 4:4, 10)

Kako si lahko obogatiš življenje

Pravkar omenjeni posamezniki iz biblijskih časov so bili samski, vendar so uživali Jehovovo podporo in so se povsem posvečali služenju njemu. Tudi danes nam lahko smiselna dejavnost zelo obogati življenje. Biblija je napovedala, da bo žensk, ki bodo oznanjale dobro novico, velika množica. (Ps. 68:11) Med njimi je na tisoče samskih kristjank. Ko njihovo oznanjevanje obrodi sadove, so mnoge blagoslovljene z duhovnimi sinovi in hčerami. (Mar. 10:29, 30; 1. Tes. 2:7, 8)

 »Pioniranje mi usmerja življenje,« pojasnjuje samska kristjanka Loli, ki služi polnočasno že 14 let. »Sem zelo zaposlena in aktivna, zato nisem nikoli osamljena. Na koncu vsakega dne sem zadovoljna, ker vidim, da z oznanjevanjem resnično pomagam drugim. To me navdaja z velikim veseljem.«

Mnoge sestre so se naučile kakega tujega jezika in so zatem razširile svojo dejavnost, tako da so pričele oznanjevati ljudem, ki govorijo ta jezik. »V mestu, v katerem živim, je na tisoče tujcev,« opaža prej omenjena Ana, ki uživa v oznanjevanju francosko govorečim ljudem. »Ker sem se naučila jezika, ki ga razumejo mnogi od njih, se mi je odprlo novo področje, poleg tega je moje oznanjevanje postalo še bolj zanimivo.«

Ker imajo samski velikokrat manj obveznosti, nekateri med njimi izkoristijo svoje okoliščine za to, da pričnejo služiti na področjih, kjer potrebujejo več oznanjevalcev. »Trdno sem prepričana, da bolj, ko se razdajaš v Jehovovi službi, lažje si pridobiš tesne prijatelje in čutiš, da si ljubljen,« pravi Lidiana, samska sestra sredi svojih 30-ih, ki je služila že v več deželah, v katerih potrebujejo kraljestvene oznanjevalce. »Imam mnogo dobrih prijateljev iz različnih kultur in narodnosti in vsa ta prijateljstva so mi zelo obogatila življenje.«

V Bibliji omenjeni evangelizator Filip je imel štiri neporočene hčerke, ki so prerokovale. (Apd. 21:8, 9) Gotovo so bile tako goreče kakor njihov oče. So morda svoj dar prerokovanja uporabljale v korist sokristjanov v Cezareji? (1. Kor. 14:1, 3) Podobno tudi danes mnoge samske sestre spodbujajo druge s tem, da so redne na krščanskih shodih in da na njih sodelujejo.

Lidija iz Filipov pa je bila po drugi strani kristjanka, o kateri Biblija pohvalno govori zaradi njene gostoljubnosti. (Apd. 16:14, 15, 40) Ta sestra, ki je bila verjetno samska ali vdova, je imela darežljivo srce, zato se je lahko veselila dobre družbe potujočih nadzornikov, kot so bili Pavel, Sila in Luka. Tiste, ki danes kažejo enako gostoljubnost, so prav tako blagoslovljene.

Kako lahko zadovoljiš potrebo po tem, da bi bil ljubljen

Ljudje pa nimamo le potrebe po tem, da bi v življenju opravljali smiselno delo, temveč tudi potrebo po naklonjenosti in ljubezni. Kako jo lahko samski potešijo? Kot prvo bi morali imeti v mislih, da nas ljubi Jehova. On nam je vedno pripravljen prisluhniti in nas okrepiti. Kralj David se je včasih počutil »osamelega« in »ubožnega«, vendar je vedel, da se lahko vedno obrne k Jehovu po pomoč. (Ps. 25:16; 55:22) »Kajti oče moj in mati moja sta me zapustila, GOSPOD pa me k sebi privije,« je napisal. (Ps. 27:10) Bog vabi vse svoje služabnike, naj se zbližajo z njim – naj postanejo njegovi tesni prijatelji. (Ps. 25:14; Jak. 2:23; 4:8)

Poleg tega lahko med svetovno bratovščino najdemo duhovne očete, matere, brate in sestre, ki nam s svojo ljubeznijo obogatijo življenje. (Mat. 19:29; 1. Pet. 2:17) Mnogi samski kristjani najdejo veliko zadovoljstva v tem, da posnemajo zgled Dorke, ki je »storila veliko dobrih del in je rada delila miloščino«. (Apd. 9:36, 39) »V katero koli občino pridem, si poiščem prave prijatelje, ki me bodo imeli radi in me bodo takrat, ko bom na tleh, okrepili,«  pojasnjuje Loli. »Da bi utrdila prijateljsko vez z njimi, jim skušam izkazovati ljubezen in se zanje zanimati. Do sedaj sem služila v osmih občinah in vedno sem našla resnične prijatelje. To pogosto niso sestre mojih let, lahko so tudi stare mame ali najstnice.« V vsaki občini so posamezniki, ki potrebujejo naklonjenost in družbo. Če se zanje iskreno zanimamo, smo jim lahko v veliko pomoč, hkrati pa tudi potešimo lastno željo po tem, da ljubimo in smo ljubljeni. (Luk. 6:38)

Bog ne bo pozabil tvojega ravnanja

Biblija nakazuje, da moramo zaradi današnjih težavnih časov nekaj žrtvovati vsi kristjani. (1. Kor. 7:29–31) Tisti, ki so samski, ker so odločeni ubogati Božjo zapoved, naj se poročijo samo v Gospodu, si brez dvoma zaslužijo posebno spoštovanje in pozornost. (Mat. 19:12) Čeprav se hvalevredno žrtvujejo, pa to ne pomeni, da so prikrajšani za resnično srečo v življenju.

»Moje življenje je polno zadovoljstva, ki izhaja iz mojega odnosa z Jehovom in tega, da mu služim,« ugotavlja Lidiana. »Poznam nekatere poročene, ki so srečni, pa tudi takšne, ki so nesrečni. Zato sem prepričana, da moja sreča ni odvisna od tega, ali se bom v prihodnosti poročila ali ne.« Jezus je opozoril, da je sreča odvisna predvsem od dajanja in služenja – od nečesa, kar lahko delamo vsi kristjani. (Jan. 13:14–17; Apd. 20:35)

Nedvomno pa nas najbolj osrečuje misel, da nam bo Jehova poplačal vsakršno žrtev, ki jo storimo zato, ker ga želimo ubogati. Biblija nam zagotavlja: »Bog ni nepravičen, da bi pozabil vaše delo in ljubezen, ki ste jo pokazali do njegovega imena«. (Heb. 6:10)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 25]

»Uživam v tem, kar imam, in ne sanjam o tem, česar nimam.« (Carmen)

[Slika na strani 26]

Loli in Lidiana z veseljem služita tam, kjer potrebujejo več oznanjevalcev.

[Slika na strani 27]

Bog vabi vse svoje služabnike, naj se zbližajo z njim.