Zvesti oskrbnik in njegov Vodstveni organ

»Kdo je pravzaprav zvesti, preudarni oskrbnik, ki ga bo njegov gospodar postavil nad svojo služinčad, da jim bo ob pravem času dajal hrano?« (LUK. 12:42)

1., 2. Katero pomembno vprašanje je postavil Jezus, ko je opisoval dogodke, ki bodo zaznamovali zadnje dni?

KO JE Jezus opisoval, kaj vse bo zaznamovalo zadnje dni, je vprašal: »Kdo je pravzaprav zvesti in preudarni suženj, ki ga je gospodar postavil nad svojimi služabniki, da jim ob pravem času daje hrano?« Zatem je dodal, da bo gospodar tega sužnja za zvestobo nagradil tako, da ga bo postavil čez vse svoje imetje. (Mat. 24:45–47)

² Nekaj mesecev predtem je Jezus postavil podobno vprašanje. (Beri Luka 12:42–44.) Sužnja je imenoval »oskrbnik«, »služabnike« pa »služinčad«. Oskrbnik je tisti, ki upravlja imetje in je postavljen nad služabnike, obenem  pa je tudi sam služabnik. Kdo je torej suženj oziroma oskrbnik, o katerem je govoril Jezus, in kako priskrbuje »hrano« »ob pravem času«? Zelo pomembno je, da prepoznamo tega posrednika, po katerem dobivamo duhovno hrano.

3. a) Kako skušajo razlagalci iz tako imenovanega krščanstva pojasniti, na koga se nanaša »suženj«, o katerem je govoril Jezus? b) Kdo je »oskrbnik« oziroma »suženj« in kdo »služinčad« oziroma »služabniki«?

³ Mnogi razlagalci iz tako imenovanega krščanstva menijo, da se Jezusove besede nanašajo na posameznike, ki so na odgovornih položajih v krščanstvu. Vendar pa Jezus, »gospodar« iz te ponazoritve, ni rekel, da bo imel na stotine sužnjev, razkropljenih med številnimi verskimi skupnostmi tako imenovanega krščanstva, temveč je jasno dejal, da bo imel samo enega »oskrbnika« oziroma »sužnja«, ki ga bo postavil čez vse svoje imetje. Zato mora ta oskrbnik, kot je bilo že pogosto pojasnjeno v tej reviji, zastopati »malo čredo« maziljenih kristjanov kot skupino. Iz sobesedila Lukovega evangelija je razvidno, da je Jezus takrat govoril članom te skupine. (Luk. 12:32) Besedi »služinčad« in »služabniki« označujeta to isto skupino, vendar se nanašata na maziljene kristjane kot posameznike. Ob tem se nam zastavi zanimivo vprašanje: Ali pri oskrbovanju z duhovno hrano ob pravem času sodeluje vsak član razreda sužnja? Odgovor bomo dobili, ko bomo pobliže pogledali, kaj glede tega piše v Svetem pismu.

Jehovov služabnik v preteklosti

4. Kaj je Jehova rekel za svoj staroveški narod in česa v zvezi z njim ne gre spregledati?

⁴ Jehova je za svoje nekdanje ljudstvo, staroveški izraelski narod, dejal, da je njegov služabnik. »‚Vi [množina] ste moje priče [množina],‘ govori Jehova, ‚moj služabnik [ednina], ki sem ga izbral.‘« (Iza. 43:10, NW) Razred služabnika so torej sestavljali vsi člani izraelskega naroda. Vendar ne gre spregledati dejstva, da so bili za poučevanje naroda odgovorni samo duhovniki in neduhovniški leviti. (2. let. 35:3; Mal. 2:7)

5. Katero veliko spremembo je napovedal Jezus?

⁵ Ali je bil izraelski narod suženj, o katerem je govoril Jezus? Ne. To vemo zato, ker je Jezus Judom svojih dni rekel: »Božje kraljestvo se vam bo vzelo in dalo narodu, ki rojeva njegove sadove.« (Mat. 21:43) Očitno se je na obzorju risala sprememba. Jehova bo izbral nov narod. Toda kar zadeva duhovni pouk, bo suženj, ki ga je Jezus omenil v svoji ponazoritvi, ravnal po vzorcu Božjega »služabnika«, staroveškega Izraela.

Pojavi se zvesti suženj

6. Kateri narod se je pojavil ob binkoštih leta 33 n. št. in kdo je postal del tega naroda?

⁶ Novi narod, »Božji Izrael«, sestavljajo duhovni Izraelci. (Gal. 6:16; Rim. 2:28, 29; 9:6) Pojavil se je ob binkoštih leta 33 n. št., ko je Bog izlil svojega duha na Jezusove učence. Odtlej so vsi kristjani, ki so bili maziljeni s svetim duhom, postali del tega naroda, ki ga je Jezus Kristus, gospodar iz ponazoritve, postavil za razred sužnja. Vsak član tega naroda je dobil nalogo oznanjevati dobro novico in pridobivati učence. (Mat. 28:19, 20) Toda ali je tudi vsak od njih sodeloval pri dajanju duhovne hrane ob pravem času? Poglejmo, kako na to vprašanje odgovarja Sveto pismo.

7. Kaj je bilo sprva glavno delo apostolov in katero dodatno odgovornost so dobili pozneje?

⁷ Ko je Jezus izbral 12 apostolov, jih je poslal oznanjevat dobro novico. To je bila njihova glavna naloga. (Beri Marko 3:13–15.) Ta naloga je bila v skladu z osnovnim pomenom grške besede apostolos, izpeljanke glagola, ki preprosto pomeni »poslati«. Toda  pozneje, tik preden je bila ustanovljena krščanska občina, se je vloga apostolov spremenila. Prejeli so »nadzorstveno službo«. (Apd. 1:20–26)

8., 9. a) S čim se je predvsem ukvarjalo 12 apostolov? b) Kdo je še dobil dodatne odgovornosti, ki jih je potrdil vodstveni organ?

⁸ S čim se je predvsem ukvarjalo 12 apostolov? To lahko ugotovimo iz tega, kar se je zgodilo nekoliko po binkoštih. Med učenci je prišlo do prerekanja glede vsakodnevnega razdeljevanja hrane vdovam, zato so dvanajsteri apostoli sklicali učence in jim rekli: »Ni prav, da bi mi opuščali Božjo besedo, da bi pri mizah stregli s hrano.« (Beri Apostolska dela 6:1–6.) Nato so apostoli imenovali duhovno usposobljene brate, da so poskrbeli za to »nujno opravilo«, oni pa so se lahko posvetili »službi, povezani z Božjo besedo«. Jehova je njihovo odločitev blagoslovil, saj »je Božja beseda vse bolj rasla in število učencev [. . .] v Jeruzalemu [se je] zelo množilo«. (Apd. 6:7) Za oskrbovanje z duhovno hrano so torej bili odgovorni predvsem apostoli. (Apd. 2:42)

⁹ Pozneje so bile tudi drugim zaupane odgovorne naloge. Pavel in Barnaba sta bila v Antiohijski občini pod vodstvom svetega duha izbrana za misijonarsko službo. Znana pa sta postala tudi kot apostola, četudi nista spadala med dvanajstere. (Apd. 13:1–3; 14:14; Gal. 1:19) Pozneje je prednost, ki jima je bila zaupana, potrdil vodstveni organ v Jeruzalemu. (Gal. 2:7–10) Kmalu zatem je tudi Pavel pričel sodelovati pri razdeljevanju duhovne hrane. Napisal je svoje prvo navdihnjeno pismo.

10. Ali so v prvem stoletju vsi z duhom maziljeni kristjani sodelovali pri pripravljanju duhovne hrane? Pojasni.

¹⁰ Toda ali so vsi z duhom maziljeni kristjani nadzorovali oznanjevanje in sodelovali pri pripravljanju duhovne hrane? Ne. Apostol Pavel je to nakazal z naslednjimi retoričnimi vprašanji: »Mar so vsi apostoli? Mar so vsi preroki? Mar so vsi učitelji? Mar vsi opravljajo mogočna dela?« (1. Kor. 12:29) Čeprav so pri oznanjevanju sodelovali vsi z duhom rojeni kristjani, pa je bilo le malo izmed njih – samo osem mož – navdihnjenih, da so napisali 27 knjig Krščanskih grških spisov.

Zvesti suženj danes

11. Kaj je »imetje«, čez katero je bil postavljen suženj?

¹¹ Jezusove besede, zapisane v Mateju 24:45, jasno kažejo, da bo razred zvestega in preudarnega sužnja obstajal na zemlji tudi v času konca. V Razodetju 12:17 so posamezniki, ki sestavljajo ta razred, imenovani »preostali« od semena žene. Kristus jih je kot skupino postavil čez vse svoje imetje na zemlji. To »imetje«, ki ga je dobil v oskrbo zvesti oskrbnik, je vsa zemeljska lastnina njegovega gospodarja-kralja, torej tudi zemeljski podložniki Kraljestva in objekti z vso opremo, ki so namenjeni podpiranju oznanjevanja dobre novice.

12., 13. Kako kristjan ve, da je izbran za nebeško življenje?

¹² Kako pa kristjan ve, da je bil izbran za življenje v nebesih in da zato spada k preostanku duhovnih Izraelcev? Odgovor najdemo v besedah, ki jih je apostol Pavel namenil kristjanom z enakim upanjem, kot ga je imel sam: »Vsi [. . .], ki jih vodi Božji duh, so Božji sinovi. Saj niste prejeli duha sužnosti, ki bi spet povzročal strah, temveč ste prejeli duha posinovljenja, duha, po katerem kličemo: ‚Aba, Oče!‘ Ta duh sam pričuje skupaj z našim duhom, da smo Božji otroci. Če pa smo otroci, smo tudi dediči, in sicer dediči Božji, sodediči pa s Kristusom,  če skupaj z njim trpimo, da bi bili skupaj z njim tudi oslavljeni.« (Rim. 8:14–17)

¹³ Preprosto povedano, ti posamezniki so maziljeni z Božjim svetim duhom in prejmejo nebeški »klic« oziroma povabilo. (Heb. 3:1) Vsakega od njih povabi Bog. Oni pa se odzovejo brez obotavljanja, pomislekov in dvomov ter jih ni strah sprejeti dejstva, da jih je Bog posvojil za svoje sinove. (Beri 1. Janezovo 2:20, 21.) Upanja na nebeško življenje si torej ne izberejo sami, temveč nanje vtisne pečat oziroma jim da svojega svetega duha Jehova. (2. Kor. 1:21, 22; 1. Pet. 1:3, 4)

Pravilni pogled

14. Kako maziljenci gledajo na to, da so bili poklicani?

¹⁴ Kako naj bi maziljenci gledali nase, medtem ko čakajo na svojo nebeško nagrado? Zavedajo se, da so dobili čudovito povabilo, vendar jim je jasno, da je to zgolj povabilo. Da bi dobili nagrado, morajo ostati zvesti do smrti. Ponižno soglašajo z besedami apostola Pavla, ki je napisal: »Bratje, ne mislim, da sem to že dosegel. Je pa res eno: Pozabljam to, kar je zadaj, in se iztegujem proti temu, kar je spredaj, ter se ženem proti cilju za nagrado Božjega nebeškega klica po Kristusu Jezusu.« (Fil. 3:13, 14) Člani maziljenega preostanka si morajo po najboljših močeh prizadevati, da bi »živ[eli] vredno svoje poklicanosti, z vso ponižnostjo«, in to »s strahom in trepetom«. (Efež. 4:1, 2; Fil. 2:12; 1. Tes. 2:12)

15. Kako naj bi kristjani gledali na tiste, ki na spominski slovesnosti vzamejo simbola, in kako maziljeni kristjani gledajo nase?

¹⁵ Kako pa naj bi drugi kristjani gledali na nekoga, ki pravi, da je bil maziljen, in prične na spominski slovesnosti jemati simbola? Ne bi smeli presojati, ali je v resnici maziljen ali ne. Gre namreč za nekaj, kar je samo med njim in Jehovom. (Rim. 14:12) Toda kristjani, ki so zares maziljeni, ne pričakujejo nobene posebne pozornosti. Ne mislijo, da zato, ker so bili maziljeni, globlje razumejo stvari, morda celo bolje kakor nekateri izkušeni člani »velike množice«. (Raz. 7:9) Niti ne menijo, da morajo gotovo imeti več  svetega duha kakor njihovi tovariši izmed »drugih ovc«. (Jan. 10:16) Ne pričakujejo, da bodo člani občine ravnali z njimi drugače kakor z drugimi, niti se zato, ker jemljejo simbola, ne postavljajo nad starešine v občini, ki so bili postavljeni po duhu.

16.–18. a) Ali pri razodevanju novih duhovnih resnic sodelujejo vsi maziljenci? Ponazori. b) Zakaj se Vodstvenemu organu pred odločitvami ni treba posvetovati z vsemi, ki se izrekajo za maziljence?

¹⁶ Ali so maziljeni kristjani po vsem svetu med seboj v stiku in tako na neki način vsi skupaj sodelujejo pri odkrivanju novih duhovnih resnic? Ne. Resda je celoten razred sužnja odgovoren za to, da oskrbuje družino Kristusovih maziljenih sledilcev z duhovno hrano, vendar pa posamezniki, ki ga sestavljajo, nimajo enakih nalog oziroma odgovornosti. (Beri 1. Korinčanom 12:14–18.) Kakor smo že omenili, so v prvem stoletju vsi maziljeni kristjani sodelovali pri življenjsko pomembnem oznanjevanju. Vendar pa so bili samo nekateri izbrani za to, da so napisali biblijske knjige in nadzorovali krščansko občino.

¹⁷ Naj ponazorimo: Sveto pismo omenja, da v sodnih zadevah ukrepa »občina«. (Mat. 18:17) Vendar so za to dejansko pristojni samo starešine, ki so predstavniki občine. Ti se pred končno odločitvijo ne posvetujejo z vsemi člani občine, da bi slišali še njihovo mnenje. V teokratično urejeni skupnosti izpolnjujejo vlogo, ki so jo dobili – ukrepajo v imenu cele občine.

¹⁸ Podobno ima danes odgovornost, da zastopa razred sužnja, samo nekaj maziljencev. Ti z duhom maziljeni moški sestavljajo Vodstveni organ Jehovovih prič, ki nadzoruje oznanjevanje Kraljestva in pripravljanje duhovne hrane. Vendar se tako kakor v prvem stoletju pred odločitvami ne posvetujejo z vsakim posameznim članom razreda sužnja. (Beri Apostolska dela 16:4, 5.) Vsi maziljeni Priče pa vneto sodelujejo pri življenjsko pomembni žetvi, ki poteka sedaj. Razred »zvestega in preudarnega sužnja« je eno telo, vendar imajo posamezniki, ki ga sestavljajo, različne naloge. (1. Kor. 12:19–26)

19., 20. Kakšen uravnovešen pogled ima velika množica na »zvestega in preudarnega sužnja« in na njegov Vodstveni organ?

¹⁹ Kako naj bi dejstva, ki smo jih navedli v tem članku, vplivala na vse večjo veliko množico ljudi, ki upajo, da bodo večno živeli na zemlji? Kot del Kristusovega imetja po svojih najboljših močeh z veseljem sodelujejo z Vodstvenim organom, ki zastopa »zvestega in preudarnega sužnja«. Člani velike množice cenijo duhovno hrano, ki nastaja pod nadzorstvom Vodstvenega organa. Toda čeprav spoštujejo razred sužnja, pazijo, da ne bi nikogar, ki se izreka za člana tega razreda, povzdigovali nad druge člane občine. Noben kristjan, ki je zares maziljen z Božjim duhom, tega ne mara niti ne pričakuje. (Apd. 10:25, 26; 14:14, 15)

²⁰ Naj smo torej »služabniki« oziroma pripadniki maziljenega preostanka ali pa člani velike množice, bodimo odločeni, da bomo kar najbolj sodelovali z zvestim oskrbnikom in njegovim Vodstvenim organom. Kot posamezniki še naprej »bedi[mo]« in ostanimo zvesti vse do konca. (Mat. 24:13, 42)

Ali se spomniš?

• Kdo je »zvesti in preudarni suženj« in kdo so »služabniki«?

• Kako kristjan ve, da je izbran za nebeško življenje?

• Kdo je predvsem odgovoren za pripravljanje duhovne hrane?

• Kako naj bi maziljenci gledali nase?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

Tako kakor v prvem stoletju tudi danes maziljence, ki sestavljajo razred zvestega in preudarnega sužnja, zastopa Vodstveni organ.