Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Iščimo zaklade, ki so »skrbno zakriti« v Kristusu

Iščimo zaklade, ki so »skrbno zakriti« v Kristusu

Iščimo zaklade, ki so »skrbno zakriti« v Kristusu

»V njem so skrbno zakriti vsi zakladi modrosti in spoznanja.« (KOL. 2:3)

1., 2. a) Kaj so odkrili leta 1922 in kje so te najdbe sedaj? b) K čemu vabi Božja Beseda vsakogar?

KADAR ljudje odkrijejo skrite zaklade, o tem ponavadi beremo na naslovnicah časopisov. Tako je denimo leta 1922 britanski arheolog Howard Carter po več desetletjih marljivega dela v neprijaznem okolju odkril nekaj, ob čemer mu je zastal dih. Pred seboj je zagledal skoraj nedotaknjeno grobnico faraona Tutankamona, v kateri je bilo skoraj 5000 predmetov.

2 Čeprav je Carterjevo odkritje dvignilo precej prahu, je večina njegovih najdb končala v muzejih in zasebnih zbirkah. Morda imajo določeno zgodovinsko oziroma umetniško vrednost, toda na vsakodnevno življenje svojih lastnikov vplivajo kaj malo ali pa sploh nič. Božja Beseda pa nas vabi, naj iščemo zaklade, ki bodo dejansko vplivali na naše življenje. Njeno vabilo je namenjeno prav vsem ljudem, nagrada pa je daleč večja od vsakršnega dobesednega zaklada. (Beri Pregovori 2:1–6.)

3. Kako nam lahko koristijo zakladi, k iskanju katerih nas spodbuja Jehova?

3 Razmislimo, kolikšne vrednosti so zakladi, k iskanju katerih Jehova spodbuja svoje častilce. Eden takšnih zakladov je »strah GOSPODOV«. Ta nam je lahko v teh nevarnih časih v zaščito oziroma nas lahko varuje. (Ps. 19:9) »Spoznanje Božje«, do katerega se lahko dokopljemo, nam utegne prinesti največjo čast, ki jo lahko ima človek – zaupni odnos z Najvišjim v vsem vesolju. In če se dokopljemo do modrosti, spoznanja in preudarnosti, ki jih daje Bog, se bomo lahko uspešno spoprijemali s problemi in skrbmi vsakodnevnega življenja. (Preg. 9:10, 11) Kako lahko najdemo takšne dragocene zaklade?

Zakaj naj bi iskali duhovne zaklade

4. Kako lahko najdemo duhovne zaklade?

4 V nasprotju z arheologi in drugimi raziskovalci, ki morajo za to, da bi kaj našli, pogosto prečesati področje podolgem in počez, pa mi točno vemo, kje se skrivajo duhovni zakladi. Božja Beseda je kakor zemljevid, na katerem je točno zarisano, kje so zakladi, ki jih je obljubil Bog. Apostol Pavel je o Kristusu napisal: »V njem so skrbno zakriti vsi zakladi modrosti in spoznanja.« (Kol. 2:3) Ko beremo te besede, se morda sprašujemo: »Zakaj naj bi sploh iskali te zaklade? V katerem smislu so ti zakladi ‚zakriti‘ v Kristusu? In kako jih lahko najdemo?« Da bi dobili odgovore na ta vprašanja, si pobliže poglejmo sobesedilo teh apostolovih besed.

5. Zakaj je Pavel pisal sokristjanom o duhovnih zakladih?

5 Pavel je napisal te besede sokristjanom v Kolosah. Rekel jim je, da se močno bojuje zanje, da »bi bili v srcu potolaženi in složno povezani v ljubezni«. (Beri Kološanom 2:1, 2.) Zakaj ga je tako skrbelo zanje? Morda je slišal, da so tamkajšnji bratje in sestre pod vplivom nekaterih sokristjanov, ki so bodisi širili ideje grške filozofije bodisi se zavzemali za vrnitev k Mojzesovi postavi. Sovernike je zato odločno posvaril: »Pazite, da vas ne bo kdo uplenil s filozofijo in prazno prevaro po človeškem izročilu, po prvinah sveta, in ne po Kristusu.« (Kol. 2:8)

6. Zakaj naj bi nas zanimalo, kaj je Pavel svetoval Kološanom?

6 Danes nas skušata Satan in njegova stvarnost spraviti pod podoben vpliv. Svetna filozofija, h kateri spadata tudi humanizem, ki zanika obstoj Boga, in evolucijska teorija, oblikuje razmišljanje današnjih ljudi ter vpliva na njihovo moralo, cilje in življenjski slog. Kriva vera ima osrednjo vlogo pri mnogih priljubljenih praznikih. Zabavna industrija zadovoljuje nizkotna nagnjenja nepopolne človeške narave, internet pa ponuja obilico gradiva, ki pomeni resno nevarnost za mlajše in starejše. Ker smo nenehno izpostavljeni takšnim in drugačnim svetnim trendom, bi se zlahka zgodilo, da bi se nam spremenili občutki oziroma stališče do Jehovovih smernic in se ne bi več tako trdno oklepali pravega življenja. (Beri 1. Timoteju 6:17–19.) Če se torej nočemo ujeti v katero od Satanovih zank, moramo dobro razumeti, kaj je Pavel hotel povedati Kološanom, in si njegov nasvet vzeti k srcu.

7. Kaj dvojega je lahko po Pavlovih besedah pomagalo Kološanom?

7 Vrnimo se torej k temu, kar je Pavel pisal Kološanom. Zatem ko je izrazil svojo skrb, je opozoril na dejavnika, ki močno vplivata na to, da so kristjani potolaženi in složno povezani v ljubezni. Kot prvo je omenil »jasno in zagotovljeno razumevanje«. Kološani so morali biti povsem prepričani, da je njihovo razumevanje Svetega pisma pravilno, saj je le tako lahko njihova vera imela trden temelj. (Heb. 11:1) Nato pa je omenil »točno spoznanje Božje svete skrivnosti«. Niso se smeli zadovoljiti le s temeljnimi biblijskimi resnicami, temveč so jim morale postati jasne tudi Božje globočine. (Heb. 5:13, 14) To je bil za Kološane resnično dober nasvet in enako dragocen je za nas danes! Kako pa si lahko pridobimo razumevanje, ki je »zagotovljeno« in »točno«? Ključ do odgovora na to vprašanje nam je priskrbel Pavel, ko je izrekel naslednjo globoko misel, povezano z Jezusom Kristusom: »V njem so skrbno zakriti vsi zakladi modrosti in spoznanja.«

Zakladi, »zakriti« v Kristusu

8. Pojasni, kaj pomeni to, da so zakladi »zakriti« v Kristusu.

8 Besede, da so v Kristusu »zakriti« vsi zakladi modrosti in spoznanja, nikakor ne pomenijo, da se do njih ne more nihče dokopati. Preprosto kažejo na to, da si moramo, če jih želimo najti, močno prizadevati in nameniti svojo pozornost Jezusu Kristusu. To je v skladu s tem, kar je nekoč predtem o sebi rekel Jezus: »Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu razen po meni.« (Jan. 14:6) Če se torej hočemo dokopati do spoznanja o Bogu, moramo sprejeti Jezusovo pomoč in smernice.

9. Katere vloge ima Jezus?

9 Jezus je dejal, da je »pot«, pa tudi »resnica in življenje«. S tem je nakazal, da nima le te vloge, da nam omogoča, da se zbližamo z Očetom, temveč še druge, ki so nujno potrebne za to, da lahko razumemo biblijsko resnico in si pridobimo večno življenje. V njem so resnično »zakriti« duhovni dragulji neprecenljive vrednosti, ki samo čakajo na marljive preučevalce Biblije, da jih odkrijejo. Preglejmo torej nekaj teh draguljev, ki so neposredno povezani z našim upanjem na prihodnost in našim odnosom z Bogom.

10. Kaj lahko spoznamo o Jezusu iz zapisa v Kološanom 1:19 in 2:9?

10 »V njem je namreč utelešena in v njem biva vsa polnost božanskosti.« (Kol. 1:19; 2:9) Ker je bil Jezus s svojim nebeškim Očetom na milijarde let, pozna njegovo osebnost in voljo bolje od kogar koli drugega. Ko je bil na zemlji, se je ves čas svojega služenja posvečal temu, da je ljudi učil o tem, kar se je naučil pri svojem Očetu, obenem pa je pri vsem, kar je delal, tudi odseval lastnosti, ki mu jih je privzgojil njegov Oče. Zato je lahko upravičeno rekel: »Kdor je videl mene, je videl tudi Očeta.« (Jan. 14:9) V Kristusu sta torej skrita vsa modrost in spoznanje o Bogu, zato enostavno ni boljšega načina, da spoznamo Jehova, od tega, da kar najbolj natančno spoznamo Jezusa.

11. Kako je Jezus povezan z biblijskimi prerokbami?

11 »Pričevanje za Jezusa je namreč tisto, kar navdihuje prerokovanje.« (Raz. 19:10) Te besede nakazujejo, da je Jezus osrednji lik v izpolnitvi mnogih biblijskih prerokb. Številne prerokbe, vse od prve, ki jo je Jehova dal zapisati v 1. Mojzesovo 3:15, pa do sijajnih videnj, o katerih beremo v Razodetju, lahko prav razumemo samo, če pri tem upoštevamo vlogo, ki jo je Jezus dobil v zvezi z Mesijanskim kraljestvom. Sedaj tudi razumemo, zakaj so za ljudi, ki ne priznavajo, da je Jezus obljubljeni Mesija, številne prerokbe iz Hebrejskih spisov še vedno uganka. Jasno pa nam je tudi, zakaj je za tiste, ki ne priznavajo navdihnjenosti Hebrejskih spisov, v katerih je mnogo mesijanskih prerokb, Jezus samo velik človek. V nasprotju z njimi pa lahko Božji narod zaradi točnega spoznanja o Jezusu razume tudi tiste biblijske prerokbe, ki se še niso izpolnile. (2. Kor. 1:20)

12., 13. a) V katerem smislu je Jezus postal »luč sveta«? b) Kaj so dolžni delati Kristusovi sledilci, ker so osvobojeni duhovne teme, v katero jih je pahnila kriva vera?

12 »Jaz sem luč sveta.« (Beri Janez 8:12; 9:5.) Prerok Izaija je dolgo pred Jezusovim rojstvom na zemlji napovedal: »Ljudstvo, ki je hodilo po temi, je videlo svetlobo veliko; in kateri so bivali v deželi smrtne sence, jim je zasijala luč.« (Iza. 9:2) Apostol Matej je pojasnil, da je Jezus izpolnil to prerokbo, ko je začel oznanjati in govoriti: »Pokesajte se, ker se je približalo nebeško kraljestvo.« (Mat. 4:16, 17) S svojim služenjem na zemlji je prinesel ljudem duhovno svetlobo in jih osvobodil sužnjevanja krivim naukom. »Na svet sem prišel kot luč,« je rekel, »da ne bi ostal v temi nihče, ki veruje vame.« (Jan. 1:3–5; 12:46)

13 Veliko let pozneje je apostol Pavel rekel sokristjanom: »Nekoč ste namreč bili tema, zdaj pa ste luč, ker pripadate Gospodu. Živite kot otroci luči.« (Efež. 5:8) Ker so bili kristjani osvobojeni duhovne teme, v katero jih je pahnila kriva vera, so bili dolžni živeti kot otroci luči. To je bilo v skladu z besedami, ki jih je Jezus izrekel v svojem govoru na gori: »Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mat. 5:16) Ali so duhovni zakladi, ki jih odkrivaš v Jezusu, zate tako dragoceni, da jih tako z besedami kot tudi z zglednim krščanskim ravnanjem priporočaš še drugim?

14., 15. a) Kakšno vlogo so imele ovce in druge živali pri pravem čaščenju v biblijskih časih? b) Zakaj je Jezusova vloga »Božjega Jagnjeta« daleč dragocenejša od vsakega zaklada?

14 Jezus je »Božje Jagnje«. (Janez 1:29, 36) V celotni Bibliji je imela ovca pomembno vlogo pri tem, da so bili ljudem odpuščeni grehi in da so se lahko bližali Bogu. Potem ko je Abraham na primer pokazal, da je pripravljen žrtvovati svojega sina Izaka, mu je Jehova zapovedal, naj ne naredi sinu nič žalega, v zameno zanj pa mu je za žrtvovanje priskrbel ovna, ovčjega samca. (1. Mojz. 22:12, 13) Ovca je imela pomembno vlogo tudi pri rešitvi Izraelcev iz Egipta, in sicer pri »pashi«. (2. Mojz. 12:1–13) Poleg tega je žrtvovanje ovc, koz in še nekaterih drugih živali narekovala tudi Mojzesova postava. (2. Mojz. 29:38–42; 3. Mojz. 5:6, 7)

15 Vendar nobena od teh žrtev – pravzaprav nobena žrtev, kar jih je kdaj daroval človek – ni mogla ljudi za vedno osvoboditi greha in smrti. (Heb. 10:1–4) Jezus pa je po drugi strani postal »Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta«. Ta njegova vloga je daleč dragocenejša od katerega koli zaklada, kar so jih kdaj odkrili. Zato je modro, da si vzamemo čas in temeljito preučimo temo o odkupnini ter v to čudovito pripravo tudi verjamemo. Tako bomo lahko prejeli velik blagoslov in nagrado – bodisi slavo in čast, ki sta povezani s tem, da bomo kot del »male črede« vladali s Kristusom v nebesih, bodisi prednost, da bomo kot pripadniki »drugih ovc« dobili večno življenje na zemlji. (Luk. 12:32; Jan. 6:40, 47; 10:16)

16., 17. Zakaj je pomembno, da razumemo Jezusovo vlogo »Glavnega zastopnika in Izpopolnjevalca naše vere«?

16 Jezus je »Glavni zastopnik in Izpopolnjevalec naše vere«. (Beri Hebrejcem 12:1, 2.) V 11. poglavju Hebrejcem je Pavel napisal mojstrsko razpravo o veri, pri čemer je navedel točno definicijo vere pa tudi številne moške in ženske, ki so bili zgled vere, na primer Noeta, Abrahama, Saro in Rahabo. Zakaj je potem spodbujal sokristjane, naj »pozorno gle[dajo] Glavnega zastopnika in Izpopolnjevalca naše vere, Jezusa«?

17 Zvesti moški in ženske, ki jih je Pavel naštel v 11. poglavju Hebrejcem, so resda močno verovali v Božje obljube, vendar niso poznali vseh podrobnosti glede tega, kako bo Bog po Mesiju in Kraljestvu izpolnil svoje obljube. V tem pogledu je njihovi veri nekaj manjkalo. Pravzaprav pomena številnih mesijanskih prerokb niso docela razumeli niti tisti, ki jih je Jehova uporabil za to, da so jih napisali. (1. Pet. 1:10–12) Vera ljudi se je lahko izpopolnila oziroma ji ni nič več manjkalo šele potem, ko se je pojavil Jezus, saj so lahko šele takrat povsem doumeli njegovo vlogo. Kako nujno je torej, da jasno razumemo in priznavamo vlogo, ki jo ima, namreč da je »Glavni zastopnik in Izpopolnjevalec naše vere«!

Še naprej iščimo

18., 19. a) Navedi še nekaj duhovnih draguljev, zakritih v Kristusu. b) Zakaj bi morali duhovne zaklade, zakrite v Kristusu, še naprej iskati?

18 V tem članku smo pregledali samo nekaj dragocenih vlog, ki jih ima Jezus v Božjem namenu za rešitev človeštva. V Kristusu so namreč skriti še drugi duhovni dragulji. Če jih bomo odkrili, nam bo to prineslo veselje in nam še drugače koristilo. Apostol Peter je na primer za Jezusa rekel, da je »Glavni zastopnik življenja« in vzhajajoča »danica«. (Apd. 3:15; 5:31; 2. Pet. 1:19) Poleg tega je v Bibliji zanj rečeno, da je »Amen«. (Raz. 3:14) Ali razumeš te vloge in veš, zakaj so pomembne? Jezus nam je zagotovil: »Iščite, in boste našli.« (Mat. 7:7)

19 V vsej zgodovini ni bilo razen Jezusa nikogar, čigar življenje bi imelo tolikšen pomen in bi bilo tako zelo povezano z našo večno blaginjo. V njem so »zakriti« duhovni zakladi, ki pa so zlahka dostopni vsakomur, kdor jih išče iz vsega srca. Veseli se torej v iskanju zakladov, »skrbno zakritih« v Kristusu, in okusi blagoslove, ki so povezani z njimi!

Ali se spomniš?

• Katere zaklade naj bi iskali kristjani?

• Zakaj je Pavlov nasvet Kološanom primeren tudi za nas danes?

• Navedi in pojasni nekaj duhovnih zakladov, »zakritih« v Kristusu.

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 5]

Biblija je kakor zemljevid, ki nas lahko pripelje do zakladov, »skrbno zakritih« v Kristusu.