Oznanjujmo tako pogumno kakor Jezus

»Opogumili [smo se] in vam [. . .] govorili Božjo dobro novico.« (1. TES. 2:2)

1. Zakaj nas dobra novica o Kraljestvu tako razveseli?

KAKO radi slišimo dobro novico! In ni je boljše, kot je dobra novica o Božjem kraljestvu. Govori o času, ko ne bo več trpljenja, bolezni, bolečin, žalosti in smrti. Vliva nam upanje na večno življenje, odkriva Božji namen in nam kaže, kako lahko stkemo ljubeč odnos z Bogom. Pričakovali bi, da se bo vsakdo razveselil te novice, ki jo je človeštvu povedal Jezus. Vendar na žalost ni tako.

2. Kaj je Jezus hotel reči s tem, da je prišel spret ljudi?

² Jezus je rekel svojim učencem: »Ne mislite, da sem prišel zato, da bi prinesel mir na zemljo. Nisem prišel, da bi prinesel mir, temveč meč. Prišel sem namreč spret človeka z njegovim očetom, hčer z njeno materjo ter snaho z njeno taščo. Res, človekovi sovražniki bodo njegovi domači.« (Mat. 10:34–36) Namesto da bi ljudje z veseljem sprejeli dobro novico, jo večina zavrača. Nekateri sovražijo tiste, ki jo oznanjajo, četudi so to najožji člani njihove družine.

3. Kaj moramo imeti, da bi lahko oznanjevali?

³ Danes oznanjujemo iste resnice, kot jih je Jezus, in ljudje, ki jih slišijo, se odzivajo podobno, kakor so se mnogi v njegovih dneh. To nas ne preseneča, saj je Jezus rekel  svojim učencem: »Suženj ni večji od svojega gospodarja. Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas.« (Jan. 15:20) V mnogih deželah sicer ne doživljamo odkritega preganjanja, se pa spoprijemamo s preziranjem in ravnodušnostjo. Zato potrebujemo vero in odločnost, da bi lahko še naprej pogumno oznanjevali dobro novico. (Beri 2. Petrovo 1:5–8.)

4. Zakaj se je Pavel moral »opogumiti« za oznanjevanje?

⁴ Morda ti je kdaj pa kdaj težko oditi na oznanjevanje oziroma te je strah sodelovati v kateri veji te službe. Če je tako, vedi, da nisi edini. Tudi apostolu Pavlu, ki je bil pogumen in neustrašen oznanjevalec in je izredno dobro poznal resnico, ni bilo vedno lahko oznanjevati. Kristjanom v Tesaloniki je pisal: »Potem ko smo v Filipih najprej trpeli in so se znašali nad nami (kakor to sami veste), [smo se] s pomočjo našega Boga opogumili in vam v velikem boju govorili Božjo dobro novico.« (1. Tes. 2:2) V Filipih so državni oblastniki dali Pavla in njegovega tovariša Sila prešibati, vreči v ječo in vkleniti v klado. (Apd. 16:16–24) Da sta lahko še naprej oznanjevala, sta se morala »opogumiti«. Kako ju lahko posnemamo? Da bi dobili odgovor na to vprašanje, si poglejmo, kaj je Božjim služabnikom v biblijskih časih pomagalo, da so pogumno govorili resnico o Jehovu, in razmislimo, kako bi jih lahko posnemali.

Da so se lahko spoprijeli s sovraštvom, so morali biti pogumni

5. Zakaj so zvestovdani Jehovovi služabniki že od nekdaj potrebovali pogum?

⁵ Največji zgled poguma je bil seveda Jezus Kristus. Vendar pa so že od samega začetka človeške zgodovine potrebovali pogum vsi Jehovovi zvestovdani služabniki. Zakaj? Jehova je po uporu v Edenu napovedal, da bo med tistimi, ki služijo Bogu, in tistimi, ki služijo Satanu, vladalo sovraštvo. (1. Mojz. 3:15) To sovraštvo je postalo očitno že kar kmalu, in sicer ko je Kajn umoril svojega pravičnega brata Abela. Pozneje je postal tarča sovraštva Enoh, še en zvesti človek iz časa pred vesoljnim potopom. Prerokoval je, da bo Bog prišel z množicami svojih svetih in izvršil obsodbo nad brezbožnimi ljudmi. (Juda 14, 15) Seveda ljudje tega sporočila niso radi poslušali. Enoha so sovražili in bi ga najbrž umorili, če mu ne bi Jehova skrajšal življenja. Kako zelo pogumen je moral biti Enoh! (1. Mojz. 5:21–24)

6. Zakaj je moral biti Mojzes pogumen, da je lahko govoril s faraonom?

⁶ Pomislimo tudi na to, kako pogumen je moral biti Mojzes, da je govoril s faraonom. Faraon za takratne ljudi ni bil zgolj predstavnik bogov, temveč sam bog, sin boga sonca, imenovanega Ra. Mogoče je tudi on častil lastno podobo kakor drugi faraoni. Faraonova beseda je bila zakon. Ta mogočni, ošabni in trmasti vladar nikakor ni bil vajen tega, da bi mu drugi govorili, kaj naj dela. In k takšnemu človeku se je nepovabljen in nedobrodošel znova in znova vračal Mojzes, krotek pastir. S kakšnimi napovedmi je prihajal predenj? Da jih bodo zadele uničujoče nadloge. In kaj je zahteval od faraona? Da naj dovoli več milijonom svojih sužnjev, da zapustijo deželo! Ali je Mojzes za to potreboval pogum? Vsekakor! (4. Mojz. 12:3; Heb. 11:27)

7., 8. a) Katere preizkušnje so prestajali zvesti ljudje v davnini? b) Kaj je zvestim pomagalo, da so pogumno podpirali in zagovarjali pravo čaščenje?

⁷ V naslednjih stoletjih so preroki in drugi zvesti Božji služabniki prav tako pogumno zastopali čisto čaščenje. Satanov svet ni  bil prijazen z njimi. Pavel poroča: »Bili so kamenjani, preizkušani, prežagani, umorjeni z mečem, hodili so v ovčjih in kozjih kožah, bili so v potrebi, stiski, z njimi so grdo ravnali.« (Heb. 11:37) Kaj je tem zvestovdanim Božjim služabnikom pomagalo, da so ostali neomajni? Apostol Pavel je nekaj vrstic predtem omenil, kaj je Abelu, Abrahamu, Sari in drugim vlivalo moč, da so lahko vztrajali. Napisal je: »Niso doživeli izpolnitve obljub, vendar pa so jih [z očmi vere] videli od daleč in jih pozdravljali.« (Heb. 11:13) Nedvomno so tudi preroki, kot sta bila Elija in Jeremija, ter drugi zvesti ljudje iz predkrščanskih dni, ki so pogumno zastopali pravo čaščenje, lažje vztrajali zato, ker so imeli svoje oči nenehno uprte v Jehovove obljube. (Titu 1:2)

⁸ Vsi ti zvesti ljudje iz predkrščanskega časa so se veselili svetle prihodnosti. Ko bodo obujeni, bo veliki duhovnik Kristus Jezus skupaj s 144.000 podduhovniki poskrbel za to, da bodo sčasoma »rešen[i] sužnjevanja trohljivosti« in bodo postali popolni. (Rim. 8:21) Jeremiju in drugim neustrašnim Božjim služabnikom iz davnine pa je vlivalo pogum tudi Jehovovo zagotovilo, ki jasno veje iz obljube, izrečene Jeremiju: »In borili se bodo zoper tebe, ali premagali te ne bodo, kajti jaz sem s teboj, govori GOSPOD, da te rešim.« (Jer. 1:19) Ko danes premišljujemo o prihodnosti in duhovni zaščiti, ki nam ju je obljubil Bog, smo tudi mi okrepljeni. (Preg. 2:7; beri 2. Korinčanom 4:17, 18.)

Jezusa je k pogumnemu oznanjevanju spodbujala ljubezen

9., 10. Kako je Jezus pokazal pogum pred a) verskimi voditelji, b) skupino vojakov, c) velikim duhovnikom in č) Pilatom?

⁹ Naš veliki vzornik Jezus je kazal pogum na različne načine. Četudi je denimo vedel, da ga sovražijo vplivni ljudje, ki so bili na oblasti, ni razvodenil sporočila, za katero je Bog želel, da bi ga ljudje izvedeli. Verskim voditeljem, ki so imeli veliko moč, je brez strahu dejal, da so samopravični in da učijo lažne nauke. Te ljudi je čakala obsodba in Jezus jim je to jasno in glasno povedal. Nekoč jim je rekel: »Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki so na zunaj videti lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti. Tako se tudi vi ljudem na zunaj kažete pravični, znotraj pa ste polni hinavščine in nezakonitosti.« (Mat. 23:27, 28)

¹⁰ Ko se je v vrtu Getsemani soočil s skupino vojakov, jim je pogumno povedal, da je on tisti, ki ga iščejo. (Jan. 18:3–8) Pozneje ga je pred sanhedrinom zasliševal veliki duhovnik. Čeprav je Jezus vedel, da veliki duhovnik išče razlog za to, da bi ga lahko dal usmrtiti, je neustrašno potrdil, da je Kristus in Božji Sin. Dodal je še, da ga bodo videli »sedeti mogočnemu na desni in prihajati z nebesnimi oblaki«. (Mar. 14:53, 57–65)  Kmalu zatem so ga zvezanega privedli pred Pilata, ki bi ga lahko oprostil. Jezusa so pred njim marsičesa obtoževali, vendar se je on odzval z molkom. (Mar. 15:1–5) Za vse to je bil potreben velik pogum.

11. Kako je pogum povezan z ljubeznijo?

¹¹ Vendar pa je Jezus Pilatu rekel: »Jaz sem se rodil in prišel na svet zato, da bi pričal za resnico.« (Jan. 18:37) Jehova je poslal Jezusa oznanjevat dobro novico in on je to z veseljem delal, saj je ljubil svojega nebeškega Očeta. (Luk. 4:18, 19) Jezus pa je imel rad tudi ljudi. Vedel je, da težko živijo. Podobno tudi mi pogumno oznanjujemo, ker nas k temu ženeta ljubezen do Boga in bližnjega. (Mat. 22:36–40)

Pogumno oznanjujemo, ker nas krepča sveti duh

12. Zaradi česa so se veselili Jezusovi učenci v prvem stoletju?

¹² V tednih po Jezusovi smrti so imeli njegovi učenci vse razloge za veselje, saj jim je Jehova pridruževal nove. V enem samem dnevu se je krstilo kakih 3000 Judov in judovskih spreobrnjencev, ki so iz mnogih dežel prišli v Jeruzalem praznovat binkošti! Novica o tem se je gotovo bliskovito razširila po celem mestu! V Bibliji beremo: »Vsako dušo pa je obhajal strah in po apostolih se je začelo dogajati veliko čudežev in znamenj.« (Apd. 2:41, 43)

13. Zakaj so kristjani molili za pogum in kako jim je Jehova odgovoril?

¹³ Verski voditelji so besni aretirali Petra in Janeza, ju čez noč vtaknili v ječo in jima prepovedali še nadalje govoriti o Jezusu. Ko so ju izpustili, sta sokristjanom povedala, kaj se jima je zgodilo, nato pa so glede nasprotovanja, ki se je zgrnilo nanje, vsi skupaj molili k Jehovu in ga prosili: »Jehova, [. . .] daj svojim sužnjem, da bodo še naprej pogumno govorili tvojo besedo.« In kaj se je zgodilo zatem? »Vsi do zadnjega so se napolnili s svetim duhom ter pogumno govorili Božjo besedo.« (Apd. 4:24–31)

14. Kako nam pri oznanjevanju pomaga sveti duh?

¹⁴ Ne pozabimo, da so učenci pogumno govorili Božjo besedo zato, ker jim je pomagal Jehovov mogočni sveti duh. Tudi mi ne moremo sami od sebe pogumno oznanjevati resnico drugim, med katerimi so tudi takšni, ki nasprotujejo našemu sporočilu. Jehova nam lahko da svojega svetega duha – in nam ga tudi bo – če ga le za to prosimo. Z njegovo pomočjo lahko pogumno premagujemo vsakršno nasprotovanje in izidemo kot zmagovalci. (Beri Psalm 138:3.)

Današnji kristjani pogumno oznanjujemo

15. Kako resnica razdvaja ljudi danes?

¹⁵ Kakor v preteklosti tudi danes resnica razdvaja ljudi. Nekateri jo sprejmejo, drugi pa našega čaščenja ne razumejo niti ga ne cenijo. Kakor je napovedal Jezus, nas nekateri kritizirajo, se nam posmehujejo ali pa nas celo sovražijo. (Mat. 10:22) Včasih o nas po javnih občilih širijo lažne informacije in zlobno propagando. (Ps. 109:1–3) Toda Jehovovi služabniki kljub temu pogumno oznanjujemo dobro novico po vsej zemlji.

16. Povej primer, ki pokaže, da lahko nekateri na področju zaradi našega poguma spremenijo svoje mnenje.

¹⁶ Včasih nekateri zaradi našega poguma pričnejo drugače gledati na sporočilo o Kraljestvu. Neka sestra iz Kirgizije pripoveduje: »Na oznanjevanju mi je neki stanovalec rekel: ‚Verjamem v Boga, ampak ne v krščanskega. Če boste še kdaj potrkali na ta vrata, bom na vas naščuval psa!‘ Za njim je bil velik buldog na verigi. Toda ko smo kmalu zatem razdeljevali Kraljestveno vest št. 37 z naslovom ‚Konec krive vere je blizu!‘, sem šla  znova k tej hiši in upala, da vrat ne bo odprl ta moški, ampak nekdo drug iz njegove družine. Vendar je odprl ravno on! Hitro sem molila k Jehovu in nato rekla: ‚Pozdravljeni! Spominjam se najinega pogovora pred tremi dnevi, pa tudi vašega psa. Vendar enostavno nisem mogla mimo vas, ker tako kot vi verjamem v enega pravega Boga. On bo kmalu kaznoval religije, ki ga sramotijo. Več o tem boste lahko izvedeli, ko boste prebrali tole.‘ Na moje presenečenje je sprejel Kraljestveno vest. Nato sem se odpravila proti drugi hiši. Nekaj minut pozneje je moški pritekel za mano s Kraljestveno vestjo v rokah. ‚Sem že prebral,‘ je rekel. ‚Kaj moram narediti, da me ne bo zadela Božja jeza?‘« Pričel je preučevati Biblijo in obiskovati krščanske shode.

17. Kako je neustrašno ravnanje naše sestre opogumilo boječo biblijsko učenko?

¹⁷ Našega poguma pa se lahko navzamejo tudi drugi. V Rusiji je neka sestra na avtobusu ponudila revijo sopotnici. Takrat pa je neki moški skočil s sedeža, ji iztrgal revijo iz rok, jo zmečkal in zagnal na tla. Glasno jo je preklinjal, zahteval, naj mu da svoj naslov, in ji prepovedal, da bi oznanjevala v vasi. Sestra je molila k Jehovu za pomoč in se spomnila naslednjih besed: »Ne bojte se teh, ki ubijajo telo.« (Mat. 10:28) Mirno je vstala in moškemu rekla: »Ne dam vam svojega naslova in v vasi bom še naprej oznanjevala.« Nato je izstopila iz avtobusa. Sestra ni vedela, da je bila na istem avtobusu neka njena biblijska učenka. Ta ženska je dovolila, da jo je strah pred ljudmi odvračal od obiskovanja krščanskih shodov. Toda ko je videla, kako pogumno je ravnala naša sestra, se je odločila, da jih bo pričela obiskovati.

18. Kaj ti lahko pomaga, da boš tako pogumno oznanjeval, kakor je Jezus?

¹⁸ V tem od Boga odtujenem svetu moramo biti pogumni, če želimo oznanjevati tako kakor Jezus. Kaj ti lahko pomaga, da bi bil takšen? Svoje oči imej uprte v prihodnost. Močno ljubi Boga in bližnjega. Moli k Jehovu za pogum. Ne pozabi, da nisi nikoli sam, saj je s teboj Jezus. (Mat. 28:20) Sveti duh te bo krepil. In Jehova te bo blagoslavljal in podpiral. Zato bodimo pogumni in recimo: »Jehova je moj pomočnik, ne bom se bal. Kaj mi more storiti človek?« (Heb. 13:6)

Kako bi odgovoril?

• Zakaj morajo biti Božji služabniki pogumni?

• Kaj se glede poguma naučimo od . . .

zvestih ljudi, ki so živeli pred Kristusom?

Jezusa Kristusa?

kristjanov iz prvega stoletja?

sokristjanov?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 21]

Jezus je neustrašno razgaljal verske voditelje.

[Slika na strani 23]

Jehova nam vliva pogum, da lahko oznanjujemo.