Seme resnice doseže oddaljena področja

RUSKA republika Tuva leži na skrajnem jugu Sibirije, kjer jo z južne in vzhodne strani obdaja Mongolija. Mnogo tamkajšnjih prebivalcev živi v oddaljenih skupnostih, kamor je težko ponesti kraljestveno sporočilo. Pred časom pa je skupina ljudi, ki prebivajo v nekaterih odročnih predelih Tuve, odpotovala v Kyzyl, glavno mesto te republike, da bi se udeležila nekega seminarja. Za njihov prihod je izvedela tudi Marija, ki tam služi kot pionirka. Razumela je, da se ji tako ponuja redka priložnost, da te rojake seznani z dobro novico.

Marija takole opiše, kaj se je zgodilo: »Šola, v kateri delam kot učiteljica, je organizirala seminar na temo zlorabe psihoaktivnih snovi. Obiskalo naj bi ga kakih 50 ljudi iz najbolj oddaljenih področij Tuve. Med njimi so bili učitelji, psihologi, inšpektorji za področje zaščite otrok in drugi.« Za Marijo je ta dogodek pomenil priložnost in hkrati izziv. Takole pojasnjuje: »Po naravi sem sramežljiva, zato mi ni lahko pričevati neformalno. Vendar sem Jehova prosila, naj me opogumi, da bom premagala strah in to priložnost izkoristila za pričevanje.« Ali ji je uspelo?

Marija nadaljuje: »Poiskala sem revijo Prebudite se!, ki razpravlja o fobijah. ‚To bi morda zanimalo psihologe,‘ sem menila, zato sem jo vzela s seboj v šolo. Tistega dne je ena od učiteljic, ki se je udeležila seminarja, prišla v mojo učilnico in ponudila sem ji revijo. Z veseljem jo je vzela. Pravzaprav je omenila, da tudi njo muči fobija. Naslednji dan sem ji prinesla knjigo Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih, 1. del. Te se prav tako ni branila. Iz njenega dobrega odziva sem sklepala, da bi ta publikacija morda zanimala še druge učitelje. Zato sem s seboj na delo prinesla kar celo škatlo literature, v kateri so bile knjige Vprašanja mladih in druge publikacije.« Kaj hitro se je spraznila. Marija se spominja, kako je do tega prišlo: »Precej kolegov učiteljice, ki sem ji izročila knjigo Vprašanja mladih, je stopilo v mojo učilnico in vprašalo: ‚Kje se da dobiti tisto knjigo?‘« Prišli so na pravo mesto!

Zadnji dan seminarja je bila sobota. Ker je bila Marija ta dan prosta, je publikacije že prej razstavila po nekaterih mizah v učilnici in na tablo napisala: »Dragi učitelji! Literaturo lahko vzamete zase in za svoje znance. Te odlične publikacije bodo pripomogle k temu, da boste pri delu še uspešnejši in da bodo vaše družine trdne.« Kakšen je bil odziv? »Kasneje tistega dne sem odšla v učilnico in opazila, da so pobrali praktično vse čtivo. Brž sem prinesla nove knjige in revije.« V času seminarja je Marija vsega skupaj oddala 380 revij, 173 knjig in 34 brošur. Ko so se udeleženci seminarja vrnili na oddaljena področja, kjer živijo in delajo, so s seboj prinesli tudi literaturo. Marija pravi: »Tako srečna sem, da je seme resnice sedaj doseglo tudi najbolj oddaljena področja Tuve!« (Prop. 11:6)

[Zemljevid na strani 32]

(Lega besedila – glej publikacijo)

RUSIJA

REPUBLIKA TUVA