Izkazujmo drugim ljubezen, kakor jo je Kristus

»Jezus [. . .] je svoje, ki so bili v svetu in jih je ljubil, ljubil do konca.« (JAN. 13:1)

1., 2. a) V čem je bila ljubezen, ki jo je kazal Jezus, tako posebna? b) O katerih okoliščinah, v katerih lahko pokažemo ljubezen, bomo razpravljali v tem članku?

JEZUS je popoln zgled ljubezni. Z vsem – svojim vedenjem in govorjenjem, poučevanjem in žrtveno smrtjo – je odseval ljubezen. Prav do konca svojega življenja na zemlji je izkazoval ljubezen vsem, s katerimi je prišel v stik, še zlasti pa svojim učencem.

² Z izjemnim zgledom ljubezni je postavil visoko merilo za svoje sledilce. Spodbudil pa je tudi nas, da bi imeli radi svoje duhovne brate in sestre ter vse druge ljudi. V tem članku bomo pregledali, kaj se lahko občinski starešine naučijo od Jezusa glede izkazovanja ljubezni tistim, ki grešijo, morda celo hudo grešijo. Razpravljali pa bomo tudi o tem, kako nas lahko Jezusov zgled ljubezni spodbudi, da pomagamo sovernikom, ki so bodisi v finančni stiski, v stiski zaradi naravne nesreče oziroma bolezni.

3. Kako je Jezus gledal na Petra kljub njegovi hudi napaki?

³ Jezusa je zadnjo noč pred smrtjo njegov lastni učenec, apostol Peter, trikrat zatajil. (Mar. 14:66–72) Toda ko se je Peter vrnil k Jezusu, kot je ta že vnaprej napovedal, mu je Jezus odpustil. Poleg tega mu je zaupal tehtne odgovornosti. (Luk. 22:32; Apd. 2:14; 8:14–17; 10:44, 45) Kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Jezus ravnal s posamezniki, ki so zagrešili hude napake?

Posnemajmo Kristusa pri ravnanju s tistimi, ki so hudo grešili

4. V katerih okoliščinah je še zlasti treba imeti Kristusov um?

⁴ Izmed številnih okoliščin, v katerih potrebujemo Kristusov um, je lahko ena še posebej stresna – ta, da kdo iz naše družine oziroma občine hudo greši. Na žalost sedaj, ko se zadnji dnevi Satanove stvarnosti počasi iztekajo, duh tega sveta terja vedno večji davek. Napačno oziroma brezbrižno stališče sveta do tega, kaj je moralno in kaj ne, lahko vpliva tako na mlajše kot na starejše in omaja njihovo odločenost, da bi delali, kar je prav. V prvem stoletju so morali biti nekateri izobčeni iz krščanske občine, drugi pa opomnjeni oziroma pokarani. Podobno je danes. (1. Kor. 5:11–13; 1. Tim. 5:20) Toda kadar starešine, ki obravnavajo takšne zadeve, posnemajo Kristusa v ljubezni, lahko s tem močno vplivajo na tistega, ki je grešil.

5. Kako bi morali starešine posnemati Kristusa pri ravnanju s prestopniki?

⁵ Starešine bi morali biti tako kakor Jezus vedno na strani Jehovovih pravičnih meril. Pri tem pa so kakor Jehova blagi, prijazni in ljubeči. Ko se kdo resnično kesa ter je zaradi svojega greha »strtega srca« in »skrušenega duha«, jim ga morda ni težko »naravnati v duhu blagosti«. (Ps. 34:18, NW; Gal. 6:1) Toda kako naj bi ravnali s posameznikom, ki je uporen in pokaže kaj malo ali sploh nič obžalovanja?

6. Česa se morajo varovati starešine, ko imajo opraviti s prestopniki, in zakaj?

⁶ Kadar prestopnik zavrne svetopisemski nasvet ali pa skuša zvaliti krivdo na druge,  so lahko starešine in drugi ogorčeni. Ker vedo, koliko škode je že povzročil, so morda v skušnjavi, da bi jasno pokazali, kaj si mislijo o njegovem ravnanju in stališču. Toda z jezo bi povzročili samo škodo in ne bi odsevali »Kristusovega uma«. (1. Kor. 2:16; beri Jakob 1:19, 20.) Jezus je nekatere svoje sodobnike zelo jasno posvaril, vendar ni nikoli ničesar izrekel iz sovražnih nagibov ali pa zato, da bi druge prizadel. (1. Pet. 2:23) Prav nasprotno, ljudem, ki so napačno ravnali, je vselej dal vedeti, da se lahko pokesajo in si tako znova pridobijo Jehovovo naklonjenost. Pravzaprav je bil eden glavnih razlogov, zaradi katerih je prišel na zemljo, ta, da bi »rešil grešnike«. (1. Tim. 1:15)

7., 8. Kaj bi moralo voditi starešine, ko obravnavajo sodne zadeve?

⁷ Kako naj bi starešine posnemali Jezusa, ko morajo v imenu občine disciplinirati kakega posameznika? Ne pozabimo, da je svetopisemsko navodilo glede sodnega ukrepanja namenjeno temu, da bi se zaščitila občina in da bi se prestopnik pokesal. (2. Kor. 2:6–8) Zares je žalostno, da se nekateri ne pokesajo in jih je treba izobčiti, vendar pa nam je v tolažbo, da se dobršen del takšnih kasneje vrne k Jehovu in njegovi občini. Kadar starešine posnemajo Kristusa, lahko pripomorejo k temu, da takšni posamezniki ponovno razmislijo o svojem ravnanju in se pozneje vrnejo. Kasneje se marsikdo od njih morda ne spomni vsega, kar so mu starešine svetovali na temelju Svetega pisma, zagotovo pa se spomni, da so spoštovali njegovo dostojanstvo in so bili z njim ljubeči.

⁸ Zato morajo starešine celo takrat, ko jim je težko, kazati »sad duha«, še posebej krščansko ljubezen. (Gal. 5:22, 23) Z izobčenjem ne bi smeli nikoli hiteti. Prestopnik bi moral čutiti, da želijo, da se vrne k Jehovu. Če se bo kasneje pokesal (in mnogi se), bo verjetno zelo hvaležen tako Jehovu kot »darovom v obliki ljudi«, ki so mu olajšali vrnitev v občino. (Efež. 4:8, 11, 12)

 Posnemajmo Kristusa v ljubezni v tem času konca

9. Povej primer, ko je Jezus praktično pokazal, da ljubi svoje učence.

⁹ V Lukovem evangeliju lahko najdemo primer tega, kako izredno je Jezus kazal svojo ljubezen. Ker je vedel, da bodo rimski vojaki oblegali Jeruzalem, ki je bil obsojen na uničenje, in ljudem onemogočili beg, je svoje učence ljubeče posvaril: »Ko pa boste videli, da so se okoli Jeruzalema utaborile vojske, vedite, da se je približalo njegovo opustošenje.« Kaj naj takrat storijo? Jezus jim je glede tega dal jasna in določna navodila. »Tedaj naj tisti v Judeji zbežijo v gore, tisti v mestu naj ga zapustijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo vanj. To bodo namreč dnevi, ko bo zadoščeno pravici, da se izpolni vse, kar je napisano.« (Luk. 21:20–22) Potem ko je leta 66 n. št. rimska vojska obkolila Jeruzalem, so poslušni kristjani zbežali, kakor jim je naročil Jezus.

10., 11. Kako nas lahko premišljevanje o begu zgodnjih kristjanov iz Jeruzalema pripravi na »veliko stisko«?

¹⁰ Kristjani so si morali, medtem ko so bežali iz Jeruzalema, praktično kazati ljubezen, enako kakor jo je Kristus njim. Nedvomno so morali med seboj deliti to, kar so imeli. Vendar se Jezusova prerokba nikakor ni nanašala samo na razrušenje tega staroveškega mesta. Jezus je namreč napovedal »veliko stisko, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli več ne bo«. (Mat. 24:17, 18, 21) Pred in med »veliko stisko« se bomo morda tudi mi znašli v pomanjkanju in težavah. Prestali jih bomo lahko le, če bomo razmišljali kakor Kristus.

¹¹ Takrat bo nujno posnemati Jezusa in nesebično ljubiti druge. V zvezi s tem je Pavel svetoval: »Naj se vsak od nas trudi ugoditi svojemu bližnjemu v tem, kar je dobro in ga bo okrepilo. Tudi Kristus namreč ni skušal ugoditi samemu sebi. [. . .] Bog, ki podeljuje zdržljivost in tolažbo, pa naj vam da, da boste med seboj imeli isto stališče, kakršnega je imel Kristus Jezus.« (Rim. 15:2, 3, 5)

12. Kakšno ljubezen bi morali razvijati in zakaj?

¹² Peter, ki je občutil Jezusovo ljubezen, je podobno spodbujal kristjane k »nehinavskemu bratoljubju« in »poslušnosti resnici«. Naročil jim je, naj »močno ljubi[jo] drug drugega iz srca«. (1. Pet. 1:22) Danes je bolj  kot kdaj prej nujno razvijati takšne krščanske lastnosti. Pritiski na celotno Božje ljudstvo se že sedaj iz dneva v dan stopnjujejo. Nihče ne bi smel zaupati v katerega od elementov tega starega sveta, kot o tem jasno priča sedanja svetovna finančna kriza. (Beri 1. Janezovo 2:15–17.) Prav nasprotno, sedaj ko se konec te stvarnosti vse bolj približuje, se moramo zbliževati z Jehovom in drug z drugim ter spletati pristna prijateljstva s člani občine. Pavel je svetoval: »V bratoljubju bodite srčno naklonjeni drug drugemu. V medsebojnem izkazovanju časti prednjačite.« (Rim. 12:10) Peter je to misel še podkrepil, ko je rekel: »Predvsem pa se med seboj močno ljubite, ker ljubezen pokriva množico grehov.« (1. Pet. 4:8)

13.–15. Kako nekateri bratje in sestre kažejo krščansko ljubezen ob naravnih katastrofah?

¹³ Jehovove priče smo po vsem svetu znani po tem, da krščansko ljubezen kažemo z deli. Za primer si vzemimo Priče, ki so se odzvali klicu na pomoč, zatem ko so neurja in orkani leta 2005 opustošili širna področja na jugu Združenih držav Amerike. Jezusov zgled je spodbudil več kot 20.000 Prič, da so se kot prostovoljci odločili pomagati bratovščini v stiski. Mnogi od njih so zaradi tega celo zapustili udoben dom in zanesljivo delovno mesto.

¹⁴ Na nekem področju so nevihtni valovi, visoki do 10 metrov, povzročili poplave, ki so segale tudi do 80 kilometrov daleč v notranjost. Ko se je voda umaknila, je bila tretjina domov in drugih zgradb popolnoma uničena. Priče iz več držav, ki so prišli tja, so na razpolago dali svoje znanje, orodje in gradbeni material ter bili pripravljeni poprijeti za vsako delo. Neki ovdoveli rodni sestri sta zapakirali svoje imetje, ga naložili na majhen dostavni tovornjak in se odpravili na kakih 3000 kilometrov dolgo pot proti prizadetemu območju. Ena od njiju je ostala kar tam, kjer še vedno pomaga krajevnemu odboru za pomoč in služi kot redna pionirka.

¹⁵ Prostovoljci so zgradili oziroma popravili več kot 5600 domov Prič in drugih ljudi. Kako so se tamkajšnji Priče počutili, ko so jim sokristjani tako velikodušno izkazali ljubezen? Neka sestra, ki je izgubila dom, se je bila prisiljena preseliti v majhno prikolico z luknjasto streho in poškodovanim kuhalnikom. Bratje in sestre so ji zgradili skromno, a udobno hišo. Ko je stala na pragu svojega novega ličnega doma, so ji iz hvaležnosti do Jehova in bratovščine po licih tekle solze. Mnogi razseljeni krajevni bratje in sestre pa so ostali v svojih začasnih bivališčih celo leto ali več za tem, ko so bile njihove hiše že popravljene. Zakaj le? Zato ker so svoj novi dom dali na razpolago prostovoljcem. Kako izredno so s tem posnemali Kristusa!

 Posnemajmo Kristusa pri ravnanju z bolnimi

16., 17. Kako lahko pokažemo, da posnemamo Kristusa pri ravnanju z bolnimi?

¹⁶ Le maloštevilni med nami so doživeli večjo naravno nesrečo. Praktično vsak pa se mora spoprijemati z zdravstvenimi problemi, bodisi z lastnimi bodisi s problemi družinskih članov. Jezus nam je s svojim zgledom pokazal, kako naj bi ravnali z bolnimi. Ker jih je imel rad, so se mu smilili. Ko so množice privedle k njemu bolne, je »ozdravil vse, ki so trpeli«. (Mat. 8:16; 14:14)

¹⁷ Danes kristjani nimajo čudežnih moči ozdravljanja, vendar so podobno kakor Jezus z bolnimi sočutni. Kako se to vidi? Med drugim tako, da starešine, ki posnemajo Kristusa, organizirajo pomoč bolnim članom občine in pazijo, da se zanje res poskrbi. S tem ravnajo po načelu iz Mateja 25:39, 40. * (Beri.)

18. Kako sta neki sestri pokazali pristno ljubezen do svoje duhovne sestre in s kakšnimi rezultati?

¹⁸ Seveda ni treba, da je človek starešina, da bi lahko drugim delal dobro. Razmislimo o tem, kar je doživela 44-letna Charlene, ki je imela raka in so ji dejali, da ima pred seboj le še deset dni življenja. Ko sta njeni duhovni sestri Sharon in Nicolette videli, v kakšnem položaju je in kako skrb zanjo izčrpava njenega vdanega moža, sta se odločili, da bosta v njenih zadnjih dneh ves čas ob njej in ji pomagali. Teh deset dni se je raztegnilo na šest tednov, vendar sta ji sestri izkazovali ljubezen do samega konca. »Težko je, ko veš, da človek ne bo ozdravel,« pripominja Sharon. »Vendar nam je Jehova dal moč, da smo zdržali. V tej izkušnji smo se zbližali z njim in med seboj.« Charlenin mož pa pravi: »Nikoli ne bom pozabil, kako prijazni sta bili ti dragi sestri in v kako praktično pomoč sta nama bili. S svojimi čistimi motivi in pozitivnostjo sta moji zvesti Charlene olajšali zadnje trenutke, meni pa prinesli nujno potrebno fizično in čustveno olajšanje. Večno jima bom hvaležen. Zaradi njune požrtvovalnosti sta se mi okrepili vera v Jehova in ljubezen do celotne bratovščine.«

19., 20. a) Katerih pet Kristusovih značilnosti smo obravnavali v zadnjih treh člankih? b) Kaj si odločen delati?

¹⁹ V tem tridelnem sklopu člankov smo pregledali pet Jezusovih značilnosti, razpravljali pa smo tudi o tem, kako ga lahko posnemamo v razmišljanju in ravnanju. Bodimo tako kakor on »blage narave in ponižnega srca«. (Mat. 11:29) Prizadevajmo si z drugimi ravnati prijazno, in to tudi takrat, ko pridejo na dan njihove slabosti in napake. Poleg tega pogumno ubogajmo Jehova v vsem, tudi v preizkušnjah.

²⁰ In končno, posnemajmo Kristusa in ljubimo vse svoje brate in sestre tako kakor on prav »do konca«. Po takšni ljubezni nas bodo drugi lahko prepoznali za Jezusove prave sledilce. (Jan. 13:1, 34, 35) Prav zares, »ohrani[mo] bratoljubje«. (Heb. 13:1) Naj te od tega nič ne odvrne! Bodi odločen, da boš živel tako, da bo to v čast Jehovu in v dobro drugih! Jehova bo tvoja iskrena prizadevanja vsekakor blagoslovil!

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasniš?

• Kako lahko starešine posnemajo Kristusa pri ravnanju s tistimi, ki so hudo grešili?

• Zakaj je še posebej v tem času konca pomembno posnemati Kristusa v ljubezni?

• Kako lahko posnemamo Kristusa pri ravnanju z bolnimi?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 17]

Starešine želijo, da bi se posamezniki, ki so grešili, vrnili k Jehovu.

[Slika na strani 18]

Kako so kristjani pri begu iz Jeruzalema posnemali Kristusovo ljubezen?

[Slika na strani 19]

Jehovove priče smo znani po tem, da krščansko ljubezen kažemo z deli.