Ali si »ukoreninjen in utrjen na temelju«?

ALI si kdaj opazoval velikansko drevo, v katero so se zaganjali močni vetrovi? Drevo je bilo izpostavljeno močnim silam, vendar je vseeno zdržalo. Zakaj? Ker ima v zemlji razpredene močne korenine. Takšnemu drevesu smo lahko podobni. Ko se nad naše življenje zgrnejo nevihtni oblaki preizkušenj, lahko zdržimo, če smo »ukoreninjeni in utrjeni na temelju«. (Efež. 3:14–17) Kaj je ta temelj?

V Božji Besedi piše, da je »temeljni vogelni kamen [krščanske občine] [. . .] sam Kristus Jezus«. (Efež. 2:20; 1. Kor. 3:11) Kristjani smo spodbujeni, naj »še naprej hodi[mo] v zedinjenosti z njim, ukoreninjeni in sezidani v njem ter utrjeni v veri«. Če bomo tako delali, se bomo lahko postavili po robu vsem napadom na svojo vero – tudi tistim, ki se zgrinjajo nad nas v obliki »prepričevan[j]«, ki temeljijo na »prazni prevari« ljudi. (Kol. 2:4–8)

»Širina, dolžina, višina in globina«

Kako pa lahko postanemo »ukoreninjeni« in »utrjeni v veri«? Da bi lahko tako rekoč globoko pognali korenine, moramo med drugim marljivo preučevati Božjo navdihnjeno Besedo. Jehova želi, da bi »skupaj z vsemi svetimi popolnoma dojeli, kaj so širina, dolžina, višina in globina« resnice. (Efež. 3:18) Zato ne bi smel biti noben kristjan zadovoljen s tem, da razume resnico samo površinsko, da pozna zgolj »prvine« Božje Besede. (Heb. 5:12; 6:1) Prav nasprotno, vsak od nas bi moral hrepeneti po tem, da bi še bolj razumel biblijske resnice. (Preg. 2:1–5)

To pa seveda ne pomeni, da je vse, kar potrebujemo, da bi bili »ukoreninjeni in utrjeni« v resnici, velika zakladnica znanja. Navsezadnje tudi sam Satan dobro pozna Biblijo. Treba je nekaj več. »Spozna[ti] [moramo] Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje.« (Efež. 3:19) Vseeno pa nam bo pridobivanje točnega spoznanja o Božji Besedi, če seveda preučujemo iz ljubezni do Jehova in resnice, okrepilo vero. (Kol. 2:2)

 Preveri svoje znanje

Zakaj ne bi kar takoj preveril, kako dobro poznaš nekatere pomembne biblijske resnice? Morda te bo to spodbudilo, da boš še marljiveje preučeval Biblijo. Preberi si denimo uvodni del Pavlovega pisma Efežanom. (Glej okvir  »Pismo Efežanom«.) Zatem ko boš prebral te vrstice, se vprašaj: »Ali vem, kaj pomenijo besedne zveze iz tega biblijskega odlomka, ki so v okvirju v ležečem tisku?« Poglejmo si sedaj vsako posebej.

Vnaprej odrejeno »že pred ustanovitvijo sveta«

Pavel je napisal sovernikom: »[Bog] je [. . .] že vnaprej odredil, da nas bo po Jezusu Kristusu posinovil.« Prav zares, Jehova se je namenil posvojiti nekaj ljudi in jih tako sprejeti v svojo popolno nebeško družino. Ti posvojeni Božji sinovi bodo vladali kot kralji in duhovniki s Kristusom. (Rim. 8:19–23; Raz. 5:9, 10) Ko je Satan vzbudil dvom o tem, ali ima Jehova pravico do vrhovne oblasti, je namigoval na to, da je bil človek ustvarjen z napako. Kako primerno je torej, da je Jehova izbral člane te iste človeške družine za to, da bi sodelovali pri odstranjevanju vsega slabega iz vesolja, tudi vira hudobije, Satana Hudiča! Vendar se Jehova ni že vnaprej odločil, katere ljudi bo posvojil za svoje sinove, temveč je določil, da bo obstajala skupina oziroma razred ljudi, ki bo s Kristusom vladal v nebesih. (Raz. 14:3, 4)

Kateri »svet« je imel Pavel v mislih, ko je pisal sokristjanom, da so bili kot skupina izbrani »pred ustanovitvijo sveta«? S tem ni meril na čas pred ustvaritvijo zemlje  oziroma človeštva. To bi bilo v nasprotju z Božjim temeljnim merilom za pravičnost. Le kako bi lahko Bog poklical Adama in Evo na odgovornost za njuna dejanja, če bi že pred njuno ustvaritvijo določil, da jima bo spodletelo? Kdaj se je torej Bog namenil popraviti razmere, do katerih je prišlo, ko sta se Adam in Eva pridružila Satanu v uporu proti Božji vrhovni oblasti? To je storil šele potem, ko sta se naša prastarša uprla, toda še preden je nastal svet oziroma človeštvo, ki je bilo nepopolno, a ga je bilo mogoče odkupiti.

»Po bogastvu Božje nezaslužene dobrotljivosti«

Zakaj je Pavel izjavil, da se bo to, kar je opisano v uvodnih vrsticah Pisma Efežanom, zgodilo »po bogastvu Božje nezaslužene dobrotljivosti«? S tem je poudaril, da Jehova nikakor ni bil dolžan odkupiti nepopolnega človeštva.

Zaradi svoje grešne narave si nihče od nas ne more z ničimer zaslužiti odkupnine. Vendar nas Jehova močno ljubi, zato je pripravil nekaj posebnega, da bi nas rešil. Glede na to, da smo nepopolni in grešni, je odkupnina resnično to, kar je rekel Pavel – izraz Božje nezaslužene dobrotljivosti.

Božji namen je bil sveta skrivnost

Bog ni že kar takoj na začetku odkril, kako bo popravil škodo, ki jo je storil Satan. To je bila »sveta skrivnost«. (Efež. 3:4, 5) Šele takrat, ko je bila ustanovljena krščanska občina, je odkril več podrobnosti o tem, kako bo izpolnil svoj prvotni namen s človeštvom in zemljo. »Ob koncu določenih časov,« je pojasnil Pavel, je Bog »poskrb[el] za upravljanje zadev«, kar bo privedlo do tega, da bodo vsa razumna stvarjenja spet zedinjena.

Prva faza, ki vodi do tega zedinjenja, se je pričela ob binkoštih leta 33 n. št., ko je Jehova začel zbirati tiste, ki bodo vladali s Kristusom v nebesih. (Apd. 1:13–15; 2:1–4) Druga faza zajema zbiranje ljudi, ki bodo pod Kristusovim Mesijanskim kraljestvom večno živeli na rajski zemlji. (Raz. 7:14–17; 21:1–5) Izraz »upravljanje zadev« se ne nanaša na Mesijansko kraljestvo, saj je bilo to ustanovljeno šele leta 1914, temveč na to, da Bog vodi oziroma ureja stvari tako, da bo izpolnil svoj namen – v vsem vesolju bo vzpostavil enotnost.

Bodimo odrasli »v sposobnosti razumevanja«

Nobenega dvoma ni, da ti bodo dobre preučevalne navade pomagale, da boš lahko povsem dojel »širino, dolžino, višino in globino« resnice. Prav tako pa tudi ni dvoma, da nas Satan zaradi današnjega hitrega tempa življenja lažje navede na to, da pričnemo preučevati samo občasno ali pa preučevanje povsem opustimo. Ne dovoli mu, da uspe. Izkoristi svojo »umsko zmogljivost«, ki ti jo je dal Bog, da bi odrasel »v sposobnosti razumevanja«. (1. Jan. 5:20; 1. Kor. 14:20) Poskrbi, da boš natanko vedel, zakaj verjameš to, kar verjameš, in da boš lahko vsakomur pojasnil »razlog [svojega] upanja«. (1. Pet. 3:15)

Predstavljaj si, da bi bil v efeški občini, ko so tam prvič prebrali pismo apostola Pavla. Ali te ne bi njegove besede spodbudile, da bi še naprej želel rasti v »točnem spoznanju Božjega Sina«? (Efež. 4:13, 14) Prav gotovo! Zato naj te navdinjene Pavlove besede spodbudijo tako, kakor da bi bil tam. Močna ljubezen do Jehova in točno spoznanje njegove Besede ti bosta pomagala, da boš lahko ostal globoko »ukoreninje[n] in utrje[n] na temelju«, Kristusu. Tako boš lahko prestal kakršno koli nevihti podobno preizkušnjo, ki jo bo morda zgrnil nate Satan pred koncem tega hudobnega sveta. (Ps. 1:1–3; Jer. 17:7, 8)

[Okvir/slika na strani 27]

 »Pismo Efežanom«

»Naj bo slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ker nas je v zedinjenosti s Kristusom blagoslovil z vsakovrstnimi duhovnimi blagoslovi v nebeških prostorih, kakor nas je že pred ustanovitvijo sveta tudi izbral, da bi bili z njim zedinjeni, da bi bili sveti in brez madeža pred njim v ljubezni. On je namreč skladno s tem, kar mu je po volji, že vnaprej odredil, da nas bo po Jezusu Kristusu posinovil v hvalo svoje veličastne nezaslužene dobrotljivosti, ki nam jo je prijazno izkazal po svojem ljubljencu. Po njem, z odkupnino po njegovi krvi, smo osvobojeni, da, po bogastvu Božje nezaslužene dobrotljivosti so nam odpuščeni prestopki. To dobrotljivost nam je naklonil v obilju z vso modrostjo in zdravim razumom vred, ko nam je razodel sveto skrivnost svoje volje. Ta skrivnost je v soglasju s tem, kar mu ugaja in kar se je namenil v sebi, namreč da ob koncu določenih časov poskrbi za upravljanje zadev, in sicer, da se spet vse zbere v Kristusu, to, kar je v nebesih, in to, kar je na zemlji.« (Efež. 1:3–10)