Bodimo olikani, saj smo Božji služabniki

»Posnemajte Boga.« (EFEŽ. 5:1)

1., 2. a) Zakaj je olikanost pomembna? b) O čem bomo razpravljali v tem članku?

GLEDE spoštljivega vedenja je Sue Fox, avtorica knjig o bontonu, napisala: »Olike ne bi smeli nikoli poslati na dopust. Dobrodošla je vselej in povsod.« Kadar ljudem olikanost preide v navado, imajo manj težav z drugimi oziroma te pogosto izginejo. Velja pa tudi nasprotno. Neotesano vedenje vodi v spore, zamere in žalost.

² V pravi krščanski občini je olikanost ponavadi nekaj običajnega. Vseeno pa se moramo paziti, da se ne bi navzeli neolikanega vedenja, ki je v današnjem svetu nekaj tako pogostega. Poglejmo si, kako nas lahko biblijska načela, ki zadevajo oliko, ščitijo pred tem, da bi postali takšni kakor ta svet, in kako lahko s tem, da jih upoštevamo, pritegnemo ljudi k pravemu čaščenju. Da bi razumeli, kaj pravzaprav pomeni biti olikan,  razmislimo o zgledu Boga Jehova in njegovega Sina.

Jehova in njegov Sin – zgleda lepega vedenja

3. Kakšen zgled nam je glede olike Jehova?

³ Najpopolnejši zgled lepega vedenja je Bog Jehova. Čeprav ima kot vrhovni vladar vsega vesolja visok položaj, ravna z ljudmi zelo prijazno in spoštljivo. Ko se je pogovarjal z Abrahamom in Mojzesom, je uporabil hebrejski izraz, ki se pogosto prevaja s »prosim«. (1. Mojz. 13:14; 2. Mojz. 4:6) Kadar njegovi služabniki kaj zagrešijo, je »usmiljen in milostljiv [. . .], počasen za jezo, poln srčne dobrotljivosti in resnicoljubnosti«. (Ps. 86:15) Je povsem drugačen od nekaterih ljudi, ki jih popade bes, kadar kdo ne izpolni njihovih pričakovanj.

4. Kako lahko posnemamo Jehova, ko nam drugi govorijo?

⁴ Da je Bog olikan, se vidi tudi iz tega, kako posluša ljudi. Ko ga je Abraham spraševal glede prebivalcev Sodome, mu je potrpežljivo odgovarjal. (1. Mojz. 18:23–32) Ni menil, da s tem zapravlja svoj čas. Jehova posluša molitve svojih služabnikov in klice skesanih grešnikov. (Beri Psalm 51:11, 17.) Ali ne bi morali posnemati Jehova in poslušati, kadar nam drugi govorijo?

5. Kako lahko s tem, da posnemamo Jezusa glede olike, izboljšamo svoje odnose z drugimi?

⁵ Olikanost je ena izmed številnih stvari, ki se jih je Jezus Kristus naučil od svojega Očeta. Čeprav je naloga, ki jo je imel, od njega terjala veliko časa in moči, je bil vedno potrpežljiv in prijazen. Rad je pomagal slepim, ki so bili obsojeni na beračenje, gobavcem in drugim, ki so potrebovali pomoč. Posvetil se jim je, čeprav so prišli k njemu nenajavljeni. Pogosto je pustil svoje delo, da bi pomagal kakemu obupanemu posamezniku. Bil je tudi izredno pozoren do tistih, ki so verovali vanj. (Mar. 5:30–34; Luk. 18:35–41) Kot kristjani posnemamo Jezusa s tem, da smo prijazni in pripravljeni pomagati. To pa ne uide očem naših sorodnikov, sosedov in drugih. In ne le to, takšno vedenje oslavlja Jehova, nam pa prinaša veselje.

6. Kako je Jezus pokazal, kaj pomeni biti z drugimi prisrčen in prijazen?

⁶ Jezus je ljudem kazal spoštovanje tudi s tem, da jih je klical po imenu. Ali so tudi judovski verski voditelji tako spoštovali druge? Ne. Na ljudi, ki niso poznali Postave, so gledali kot na »preklet[e]« in z njimi tako tudi ravnali. (Jan. 7:49) Božji Sin pa ni bil takšen. Marto, Marijo, Zaheja in mnoge druge je klical po imenu. (Luk. 10:41, 42; 19:5) Resda nam kultura in okoliščine morda narekujejo, kako naj bi naslavljali ljudi, vendar si Jehovovi služabniki prizadevamo biti do drugih prisrčni. * Ne dovolimo, da bi nas razredne razlike ovirale pri tem, da bi sovernikom kazali spoštovanje, ki si ga zaslužijo. (Beri Jakob 2:1–4.)

7. Kako nam lahko biblijska načela pomagajo biti olikani do ljudi vsepovsod po svetu?

⁷ Bog in njegov Sin s tem, da lepo ravnata z ljudmi vsakršne narodnosti, kažeta, da spoštujeta njihovo dostojanstvo, to pa pritegne tiste, ki so prav naravnani za resnico. Seveda se to, kaj spada k lepemu vedenju, razlikuje od dežele do dežele. Zato se, kar zadeva oliko, ne ravnamo slepo po nekih togih pravilih, temveč raje po biblijskih načelih, saj se tako lahko prilagajamo vsakršnim okoliščinam in spoštljivo ravnamo z ljudmi povsod po svetu. Poglejmo si, kako nam lahko olikanost pomaga, da smo bolj uspešni na oznanjevanju.

 Pozdravimo ljudi in se z njimi pogovarjajmo

8., 9. a) Katero navado bi lahko označili za nevljudno? b) Zakaj bi morali dovoliti, da bi Jezusove besede iz Mateja 5:47 vplivale na naše ravnanje z drugimi?

⁸ V današnjem hitrem tempu življenja, ki je marsikje po svetu tako običajen, se dva človeka pogosto srečata, ne da bi si rekla »Zdravo!« ali »Kako si?«. Seveda se od nikogar ne pričakuje, da bo na pločniku, polnem ljudi, spregovoril z vsakim mimoidočim. V številnih drugih okoliščinah pa je primerno in zaželeno, da ljudi pozdravimo. Ali ti je to v navadi? Ali pa greš pogosto mimo drugih, ne da bi se jim nasmehnil ali rekel kako prijazno besedo? Takšno slabo navado lahko človek privzame brez kakršnih koli slabih namenov, vendar je to pravzaprav nevljudnost.

⁹ Na to nas je opozoril tudi Jezus, ko je dejal: »Kaj posebnega delate, če pozdravljate samo svoje brate? Mar ne delajo tega tudi pripadniki drugih narodov?« (Mat. 5:47) Glede tega je svetovalec Donald Weiss napisal: »Če greste mimo ljudi, ne da bi kakor koli pokazali, da ste jih opazili, jih s tem prizadenete. In v opravičilo jim ne morete navesti niti enega dobrega razloga. Rešitev je preprosta: Pozdravljajte ljudi in se z njimi pogovarjajte.« Če bomo pazili, da se ne bomo vedli vzvišeno oziroma hladno, bomo z drugimi v dobrih odnosih.

10. Kako nam lahko vljudnost pomaga, da smo bolj uspešni na oznanjevanju? (Glej okvir  »Pričnimo s toplim nasmehom«.)

¹⁰ Razmislimo o zakoncih Tomu in Carol, ki sta Priči in živita v enem od velemest Severne Amerike. Zadala sta si za cilj, da se bosta z ljudmi, s katerimi prideta v stik v svoji soseski, prijazno pogovarjala in na to gledala kot na del oznanjevanja. Kako je to videti v praksi? Tom z besedami iz Jakoba 3:18 v mislih pravi: »Z ljudmi si prizadevava biti prijazna in v mirnih odnosih. Ko zagledava koga pred njegovo hišo ali koga, ki dela v naši soseski, se mu približava, nasmehneva in ga pozdraviva. Z ljudmi poklepetava o tem, kar jih zanima – o njihovih otrocih, psih, domovih, zaposlitvi. Sčasoma naju sprejmejo za svoja prijatelja.« Carol dodaja: »Kasneje jim poveva svoje ime in jih povprašava po njihovem.  Omeniva sicer, kaj počneva tam, vendar paziva, da so pogovori kratki. Sčasoma jim lahko pričujeva.« Tom in Carol sta si pridobila zaupanje mnogih v soseski. Številni so sprejeli biblijsko literaturo, nekateri pa so o biblijski resnici želeli izvedeti še več.

Kako ostati vljuden v težavnih okoliščinah

11., 12. Zakaj lahko pričakujemo, da bodo ljudje na oznanjevanju včasih z nami grdo ravnali, in kako naj bi se na to odzvali?

¹¹ Včasih se nam na oznanjevanju zgodi, da ljudje z nami niso vljudni. To nas ne preseneča, saj je Jezus Kristus svojim učencem vnaprej dejal: »Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas.« (Jan. 15:20) Toda če tem, ki nas ponižujejo, vrnemo milo za drago, ne dosežemo nič dobrega. Kako bi torej morali ravnati? Apostol Peter je napisal: »Ampak priznavajte v svojem srcu, da je Kristus Gospod in da je svet, ter bodite vedno pripravljeni, da se zagovarjate pred vsakim, ki bi od vas hotel izvedeti razlog upanja, ki je v vas, toda storite to blago in zelo spoštljivo.« (1. Pet. 3:15) S svojim vljudnim vedenjem – s tem da se odzovemo blago in spoštljivo – lahko omehčamo tiste, ki nas žalijo. (Titu 2:7, 8)

¹² Ali bi se lahko vnaprej pripravili na to, kako se odzvati na takšne grobe izjave, tako da bi bilo to všeč Bogu? Seveda. Pavel je priporočal: »Naj bo vaša beseda vedno prijetna, začinjena s soljo, da boste znali vsakemu odgovoriti, tako kakor je treba.« (Kol. 4:6) Če nam pride v navado, da smo olikani do družinskih članov, sošolcev, sodelavcev, članov občine in ljudi v naši soseščini, se bomo na roganje in žalitve lažje odzvali tako, kakor se spodobi za kristjana. (Beri Rimljanom 12:17–21.)

13. Povej primer, ki pokaže, da lahko z vljudnim ravnanjem omehčamo tiste, ki nam nasprotujejo.

¹³ Če bomo v težavnih okoliščinah ostali vljudni, lahko pričakujemo dobre rezultate. Na Japonskem sta denimo nekega Pričevalca zasmehovala stanovalec in človek, ki je bil pri njem na obisku. Brat je ostal vljuden in je odšel naprej. Med nadaljnjim oznanjevanjem na področju je opazil, da moški, ki je bil na obisku pri neprijaznem stanovalcu, stoji v bližini in ga opazuje. Ko je brat šel mimo njega,  mu je ta dejal: »Žal mi je za to, kar se je zgodilo. Čeprav sva izrekla marsikaj neprijaznega, sem opazil, da vam smehljaj ni izginil z obraza. Kaj moram storiti, da bi bil tudi jaz takšen?« Ker je bil moški ob zaposlitev in mu je pravkar umrla mama, je izgubil vsakršno upanje na to, da bo še kdaj srečen. Brat mu je ponudil biblijski pouk in moški ga je sprejel. Kmalu je pričel preučevati dvakrat tedensko.

Kako se je najlažje naučiti olike

14., 15. Kako so Jehovovi služabniki v biblijskih časih vzgajali svoje otroke?

¹⁴ V biblijskih časih so Bogu vdani starši poskrbeli za to, da so se njihovi otroci doma naučili osnov lepega vedenja. Razmislimo o tem, kako olikano sta se ob neki priložnosti vedla Abraham in Izak drug do drugega, kot je to opisano v 1. Mojzesovi 22:7. Očitno pa so starši dobro vzgajali tudi Jožefa. Ko je bil v zaporu, je bil vljuden tudi do drugih zapornikov. (1. Mojz. 40:8, 14) Iz njegovega pogovora s faraonom je videti, da je znal primerno govoriti tudi z ljudmi na visokem položaju. (1. Mojz. 41:16, 33, 34)

¹⁵ Ena od desetih zapovedi, ki so jih dobili Izraelci, se glasi: »Spoštuj svojega očeta in svojo mater, da se ti bodo podaljšali dnevi na zemlji, ki ti jo daje Jehova, tvoj Bog.« (2. Mojz. 20:12) Otroci lahko med drugim kažejo spoštovanje svojim staršem tako, da se doma lepo vedejo. Jeftejeva hči je v zelo stresnih okoliščinah pokazala izredno spoštovanje do svojega očeta s tem, da je bila pripravljena izpolniti njegovo zaobljubo. (Sodn. 11:35–40)

16.–18. a) Kako lahko starši učijo svoje otroke olike? b) Navedi nekaj koristi tega, da starši učijo svoje otroke olike.

¹⁶ Ne moremo dovolj poudariti, kako pomembno je otrokom privzgajati oliko. Da bi bili kot odrasli uspešni, se morajo naučiti, kako pravilno pozdraviti obiskovalce, se pogovarjati po telefonu in se vesti pri jedi ob navzočnosti drugih. Starši bi jim morali pomagati, da bi razumeli, zakaj je treba ljudem pridržati vrata, biti prijazen s starejšimi in bolnimi ter ponuditi pomoč tistim, ki nesejo kaj težkega. Naučiti bi se morali, kako pomembno je iskreno reči »prosim,« »hvala«, »ni za kaj«, »ali vam lahko pomagam?« in »oprosti«.

¹⁷ Učiti otroke lepega vedenja ni nujno težavna naloga. Starši so pri tem najbolj uspešni, če so sami dober zgled. Petindvajsetletni Kurt je o tem, kako so se on in njegovi trije bratje učili vljudnosti, dejal: »Opazovali in poslušali  smo, kako sta se mama in oče med seboj prijazno pogovarjala in z drugimi ravnala potrpežljivo in razumevajoče. V kraljestveni dvorani me je imel oče navado pred shodom in po njem vzeti s seboj, ko se je šel pogovarjat s starejšimi brati in sestrami. Slišal sem, kako jih je pozdravil, in videl, kako spoštljivo je ravnal z njimi.« Kurt nadaljuje: »Sčasoma sem prevzel njegovo lepo vedenje. Takšno ravnanje ti počasi pride v kri. Tega ne počneš zato, ker moraš tako delati, temveč ker si to želiš.«

¹⁸ Kakšni bodo najverjetneje rezultati, če bodo starši učili svoje otroke lepega vedenja? Otroci bodo lažje sklepali prijateljstva in bodo v mirnih odnosih z drugimi. Znali bodo sodelovati z delodajalci in sodelavci. Poleg tega so otroci, ki so vljudni, olikani in moralni, svojim staršem v veselje in zadovoljstvo. (Beri Pregovori 23:24, 25.)

Olikanost nas dela drugačne

19., 20. Zakaj bi morali biti odločeni posnemati našega olikanega Boga in njegovega Sina?

¹⁹ »Posnemajte Boga kakor njegovi ljubljeni otroci,« je napisal Pavel. (Efež. 5:1) Boga Jehova in njegovega Sina bomo posnemali, če bomo upoštevali biblijska načela, tudi ta, ki smo jih omenili v tem članku. Če bomo tako ravnali, se bomo ognili temu, da bi bili hinavsko vljudni, samo da bi si pridobili naklonjenost ljudi, ki so na višjem položaju, ali da bi imeli gmotno korist. (Juda 16)

²⁰ Satan si v zadnjih dneh svojega hudobnega vladanja krčevito prizadeva, da bi ljudje zavrgli merila spoštljivega vedenja, ki jih je postavil Jehova. Vendar mu to pri pravih kristjanih ne bo uspelo. Vsak od nas naj bo odločen posnemati našega olikanega Boga in njegovega Sina. Če bomo tako ravnali, ne bomo nikoli podobni ljudem, ki so se odločili biti neolikani. S tem bomo oslavljali ime našega vljudnega Boga Jehova in pritegnili iskrene ljudi k pravemu čaščenju.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomniš?

• Kaj se glede olikanosti naučimo od Jehova in njegovega Sina?

• Zakaj s tem, da prisrčno pozdravimo ljudi, predstavimo pravo krščanstvo v lepi luči?

• Kako nam vljudnost pomaga pri tem, da smo učinkovitejši na oznanjevanju?

• Kakšno vlogo imajo starši pri tem, da bi bili njihovi otroci olikani?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 27]

 Pričnimo s toplim nasmehom

Mnogi se obotavljajo pričeti pogovor s kom, ki ga ne poznajo. Vendar se Jehovove priče iz ljubezni do Boga in bližnjega iskreno trudimo, da bi se naučili pogovarjati, zato da bi lahko drugim govorili o biblijskih resnicah. Kaj nam torej lahko pomaga, da bi se v tem izboljšali?

Dragoceno načelo najdemo v Filipljanom 2:4, kjer piše: »Ne zanimajte se samo zase, ampak tudi za druge.« Sedaj pa v luči teh besed razmislimo o naslednjem: Če človeka nisi srečal še nikoli prej, te bo imel za tujca. Kaj bi lahko storil, da bi se ob tebi sprostil? Morda bo pomagalo, če se mu boš toplo nasmehnil in ga prijateljsko pozdravil. To pa še ni vse.

Ko si s človekom pričel pogovor, si morda pretrgal tok njegovih misli. Če ga boš hotel vplesti v pogovor o tem, kar imaš v mislih, ne da bi se zmenil za njegove misli, se morda ne bo odzval pozitivno. Zakaj ne bi torej, če je mogoče, skušal ugotoviti, o čem človek razmišlja, in to uporabil za pričetek pogovora? To je storil Jezus, ko je v Samariji srečal neko žensko pri vodnjaku. (Jan. 4:7–26) Bila je osredinjena na zajemanje vode. Jezus se je pričel z njo pogovarjati o tej temi, kmalu zatem pa je pogovor preusmeril v živahno duhovno razpravo.

[Sliki na strani 26]

Če bomo z ljudmi prijazni, jim bomo morda lahko temeljito pričevali.

[Slika na strani 28]

Olikanost je vedno zaželena.