Cenimo svoje mesto v občini
Cenimo svoje mesto v občini
»Bog je telesne dele razvrstil po telesu, vsakega od njih, kakor je hotel.« (1. KOR. 12:18)
1., 2. a) Iz česa vidimo, da ima vsakdo v občini svoje mesto, ki ga lahko ceni? b) O katerih vprašanjih bomo razpravljali v tem članku?
OBČINA je že od dni starodavnih Izraelcev sredstvo, po katerem Jehova duhovno hrani svoj narod in mu daje navodila. Tako je denimo Jozue, zatem ko so Izraelci porazili mesto Aj, »na glas prebral vse besede postave, blagoslov in prekletstvo, vse tako, kakor je zapisano v knjigi postave, [. . .] pred vso Izraelovo občino«. (Joz. 8:34, 35)
2 V prvem stoletju n. št. je apostol Pavel dejal krščanskemu starešinu Timoteju, da je krščanska občina »Božja hiša« ter »steber in opora resnice«. (1. Tim. 3:15) Božja »hiša« je danes svetovna bratovščina pravih kristjanov. Pavel je v 12. poglavju svojega prvega navdihnjenega pisma Korinčanom primerjal občino s človeškim telesom. Rekel je, da so vsi telesni deli nujno potrebni, pa čeprav ima vsak drugačno vlogo. »Bog je telesne dele razvrstil po telesu,« je napisal, »vsakega od njih, kakor je hotel.« Poudaril je celo, da »tiste dele, ki se nam zdijo manj častni, obdajamo z večjo častjo«. (1. Kor. 12:18, 23) Zato noben pravični posameznik v Božji hiši nima niti boljše niti slabše vloge od drugega zvestega kristjana. Vsaka je enostavno drugačna. Kako lahko potem najdemo svoje mesto v Božji ureditvi in pokažemo, da ga cenimo? Kaj lahko vpliva na to, kakšno vlogo bomo imeli v občini? In kaj lahko storimo, da bi bil naš »napredek očiten vsem«? (1. Tim. 4:15)
Kako kažemo, da cenimo svoje mesto?
3. Kako lahko med drugim najdemo svoje mesto v občini in pokažemo, da ga cenimo?
3 Eden od načinov, kako lahko najdemo svoje mesto v občini in pokažemo, da ga cenimo, je ta, da karseda sodelujemo z »zvestim in preudarnim sužnjem« in njegovim predstavnikom Vodstvenim organom. (Beri Matej 24:45–47.) Morali bi razmisliti o tem, kako se odzivamo na navodila razreda sužnja. Zadnja leta smo na primer dobili jasna navodila glede oblačenja in urejanja, razvedrila ter neprimerne rabe interneta. Ali skrbno upoštevamo te dobre nasvete, zaradi katerih smo duhovno zaščiteni? Kako pa je z navodilom, naj nam pride v navado družinsko čaščenje? Ali smo si vzeli k srcu nasvet, naj si za to določimo večer v tednu in se tega potem tudi držimo? Če smo samski, ali si vzamemo čas za osebno preučevanje Svetega pisma? Jehova nas bo blagoslovil bodisi kot posameznike bodisi kot družino, če bomo upoštevali smernice razreda sužnja.
4. Kaj bi morali upoštevati, ko sprejemamo odločitve glede osebnih zadev?
4 Nekateri bi morda rekli, da so reči, kot so razvedrilo ter oblačenje in urejanje, stvar osebne odločitve. Vendar se posvečeni kristjani, ki cenimo svoje mesto v občini, ne bi smeli glede takšnih reči odločati samo na temelju tega, kaj je nam ljubše. Razmišljati bi morali predvsem o tem, kako na stvari gleda Jehova, to pa lahko izvemo iz njegove Besede, Biblije. Njeno sporočilo bi moralo biti »svetilka [naši] nogi in luč [naši] poti«. (Ps. 119:105) Pametno je tudi, da razmislimo, kako s svojimi odločitvami glede osebnih zadev vplivamo na svojo sveto službo in na druge ljudi, tako znotraj kot zunaj občine. (Beri 2. Korinčanom 6:3, 4.)
5. Zakaj bi se morali paziti duha neodvisnosti?
5 »Duh, ki zdaj deluje v sinovih neposlušnosti,« je tako razširjen, da bi ga lahko primerjali z zrakom, ki ga dihamo. (Efež. 2:2) Ta duh nas lahko navede na mišljenje, da ne potrebujemo vodstva Jehovove organizacije. Gotovo nočemo biti podobni Diotrefu, ki ni od apostola Janeza »ničesar [. . .] sprejema[l] s spoštovanjem«. (3. Jan. 9, 10) Paziti moramo, da se ne bi sčasoma navzeli duha neodvisnosti. Nikoli niti z besedami niti z dejanji ne pokažimo nespoštovanja do posrednika, ki ga Jehova danes uporablja. (4. Mojz. 16:1–3) Prav nasprotno, morali bi ceniti prednost, da lahko sodelujemo z razredom sužnja. In ali ne bi morali ubogati tiste, ki vodijo v naši domači občini, in se jim podrejati? (Beri Hebrejcem 13:7, 17.)
6. Zakaj naj bi preiskali svoje okoliščine?
6 To, da cenimo svoje mesto v občini, pa lahko pokažemo tudi tako, da preiščemo svoje okoliščine in storimo vse, kar lahko, da bi »povelič[evali] svojo službo« in slavili Jehova. (Rim. 11:13) Nekateri so redni pionirji. Drugi služijo v kateri od oblik posebne polnočasne službe, denimo kot misijonarji, potujoči nadzorniki ali betelčani. Mnogi bratje in sestre pomagajo pri gradnji kraljestvenih dvoran. Velika večina Jehovovih prič pa po svojih najboljših močeh skrbi za duhovne potrebe svoje družine in vsak teden kar najbolj sodeluje pri oznanjevanju. (Beri Kološanom 3:23, 24.) Lahko smo prepričani, da bomo vselej imeli svoje mesto v Jehovovi ureditvi, če se bomo le vedno pripravljeni dati na razpolago in če bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bi služili Bogu iz vse duše.
Kaj lahko vpliva na naše mesto v občini
7. Kako lahko naše okoliščine vplivajo na naše mesto v občini?
7 Dobro je, da svoje okoliščine temeljito preiščemo, saj je naše mesto v občini odvisno tudi od tega, koliko lahko naredimo. Na primer, vloga, ki jo ima v občini brat, se v nekaterih pogledih razlikuje od vloge, ki jo ima sestra. Na to, koliko naredimo za Jehova, lahko vpliva tudi starost, zdravje ali kaj drugega. »Mladeničem je njihova moč v lepoto,« piše v Pregovorih 20:29, »in starcem siva glava v okras.« Mlajši člani občine lahko zaradi mladostne energije opravijo delo, ki terja več fizičnih moči, starejši pa so za občino pravi blagoslov zaradi svoje modrosti in izkušenj. Pri tem pa moramo imeti tudi v mislih, da vse, kar koli storimo v Jehovovi organizaciji, lahko storimo zaradi Božje nezaslužene dobrotljivosti. (Apd. 14:26; Rim. 12:6–8)
8. Kako naša želja vpliva na to, koliko naredimo v občini?
8 To, kaj še vpliva na naše mesto v občini, bi lahko ponazorili z ravnanjem dveh mladih rodnih sester. Obe sta končali srednjo šolo. Imata enake okoliščine. Njuni starši so ju po svojih najboljših močeh spodbujali, da bi po končanem šolanju postali redni pionirki. Po končani šoli ena prične redno pionirati, druga pa sprejme osemurno zaposlitev. Zakaj sta se tako različno odločili? Zaradi različnih želja. Na koncu je vsaka storila to, kar si je želela. Ali ne ravna tako tudi večina med nami? Zato bi morali resno razmisliti o tem, kaj si želimo. Ali bi lahko še bolj služili Jehovu, četudi to pomeni, da bi morali spremeniti svoje okoliščine? (2. Kor. 9:7)
9., 10. Kaj naj bi storili, kadar nam manjka motivacije, da bi naredili več za Jehova?
9 Kaj, če nam preprosto manjka motivacije za to, da bi naredili več za Jehova, in smo nagnjeni k temu, da v občini naredimo le toliko, kolikor je nujno potrebno? Pavel je v svojem pismu Filipljanom napisal: »Bog je namreč ta, ki iz svoje dobre volje deluje v vas, da bi vi hoteli in delali.« Zares, Jehova nam lahko pomaga tako, da vpliva na našo voljo oziroma želje. (Fil. 2:13; 4:13)
10 Zakaj ne bi torej prosili Jehova, naj v nas razplamti željo po tem, da bi izpolnjevali njegovo voljo? David, kralj starodavnega Izraela, je storil ravno to. Molil je: »Daj mi spoznati svoje poti, o Jehova, uči me svojih steza! Daj, da hodim v tvoji resnici, in uči me, saj si ti Bog, ki me rešuješ. Nate opiram svoje upanje ves dan.« (Ps. 25:4, 5) Tudi mi lahko prosimo Jehova v molitvi, naj v nas vzbudi željo, da bi delali, kar mu ugaja. Ko bomo razmišljali o tem, kako Bog Jehova in njegov Sin gledata na to, kar storimo v prid Kraljestva, se nam bo srce napolnilo s cenjenjem do njiju. (Mat. 26:6–10; Luk. 21:1–4) Takšna hvaležnost nas lahko navede na to, da rotimo Jehova, naj nam pomaga, da bi si želeli duhovno napredovati. Glede stališča, ki naj bi ga imeli, nam je svetel zgled prerok Izaija. Ko je Jehova vprašal »Koga naj pošljem?«, je prerok odvrnil: »Tukaj sem, pošlji mene!« (Iza. 6:8)
Kako lahko napredujemo?
11. a) Zakaj naj bi se bratje potegovali za odgovornosti v organizaciji? b) Kako se lahko brat poteguje za službene prednosti?
11 Glede na to, da se je v službenem letu 2008 po vsem svetu krstilo 289.678 ljudi, je očitno, da številne občine potrebujejo brate, ki bi bili pripravljeni sprejeti večje odgovornosti. Kako naj bi se bratje na to odzvali? Preprosto povedano tako, da bi si prizadevali ustrezati zahtevam za strežne služabnike in starešine, ki so navedene v Svetem pismu. (1. Tim. 3:1–10, 12, 13; Titu 1:5–9) Kako pa si lahko brat prizadeva ustrezati navedenim svetopisemskim pogojem? Tako, da je aktiven v oznanjevanju, da marljivo opravlja svoje naloge v občini, da se vztrajno trudi izboljšati svoje komentarje na krščanskih shodih in da se osebno zanima za sovernike. S tem pokaže, da ceni svoje mesto v občini.
12. Kako lahko mladi pokažejo gorečnost za resnico?
12 Kako pa lahko v občini napredujejo mladi bratje, še posebej tisti v najstniških letih? Lahko si prizadevajo rasti v »modrosti in duhovni dojemljivosti«, tako da si pridobivajo znanje iz Svetega pisma. (Kol. 1:9) Pri tem bodo nedvomno bolj uspešni, če bodo Božjo Besedo marljivo preučevali in sodelovali na občinskih shodih. Mladi bratje pa lahko napredujejo tudi tako, da si prizadevajo izpolniti pogoje za to, da bi vstopili skozi »velika vrata za delovanje« – da bi lahko sodelovali v takšni ali drugačni veji polnočasne službe. (1. Kor. 16:9) Mlad človek, ki svoje življenje docela posveti služenju Jehovu, bo resnično zadovoljen in bogato blagoslovljen. (Beri Pridigar 12:1.)
13., 14. Kako lahko sestre pokažejo, da cenijo svojo vlogo v občini?
13 Sestre pa lahko kažejo hvaležnost za svoje mesto v občini tako, da si štejejo v prednost, da lahko sodelujejo pri izpolnitvi Psalma 68:11. Tam beremo: »Sam Jehova pošilja besedo, žensk, ki objavljajo dobro novico, je velika vojska.« Eden najbolj očitnih načinov, da sestre pokažejo svojo hvaležnost, je ta, da sodelujejo pri pridobivanju učencev. (Mat. 28:19, 20) Zato s tem, da po svojih najboljših močeh oznanjujejo in se rade volje žrtvujejo za to delo, kažejo, da cenijo vlogo, ki jo imajo v občini.
14 Pavel je v svojem pismu Titu napisal: »Starejše ženske naj se vedejo tako, kakor se spodobi za pobožne ljudi. Naj [. . .] bodo učiteljice dobrega, naj spametujejo mlade ženske, tako da bodo ljubile svojega moža in svoje otroke, da bodo razumne, krepostne, pridne gospodinje, dobre, podrejene svojemu možu, zato da se o Božji besedi ne bi žaljivo govorilo.« (Titu 2:3–5) Kako dobro lahko vplivajo zrele sestre na občino! S tem da spoštujejo postavljene brate in da se modro odločajo glede zadev, kot so oblačenje, urejanje in razvedrilo, dajejo dober zgled drugim in kažejo, da zelo cenijo svoje mesto v občini.
15. Kako bi se samska sestra lahko spoprijela z osamljenostjo?
15 Včasih kakšna neporočena sestra težko najde svoje mesto v občini. Neka sestra, ki je to doživela, pravi: »Če si samski, si lahko tu in tam zelo osamljen.« Na vprašanje, kako se s tem spoprijema, je odvrnila: »Pri tem, da lahko znova najdem svoje mesto v občini, mi pomagata molitev in preučevanje. Preučujem o tem, kako name gleda Jehova. Nato pa si prizadevam, da bi bila koristna drugim v občini. To mi pomaga, da nisem toliko osredinjena nase.« Glede na Psalm 32:8 je Jehova rekel Davidu: »Svetoval ti bom, moje oko bo nad teboj.« Prav zares, Jehova se osebno zanima za vse svoje služabnike, tudi za samske sestre, zato bo vsem pomagal najti njihovo mesto v občini.
Ne dopustimo, da bi izgubili svoje mesto v občini
16., 17. a) Zakaj je to, da se odzovemo na Jehovovo povabilo v njegovo organizacijo, najboljša odločitev, kar jih lahko sprejmemo? b) Kako se lahko obvarujemo tega, da bi izgubili svoje mesto v Jehovovi organizaciji?
16 Jehova je vsakega od svojih služabnikov ljubeče pritegnil k sebi. Jezus je rekel: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« (Jan. 6:44) Izbral nas je izmed vseh milijard ljudi na zemlji in nas povabil, naj postanemo člani njegove današnje občine. To, da smo se odzvali na njegovo povabilo, je bila najboljša odločitev, kar smo jih kdaj sprejeli. Dala nam je smisel v življenju. In koliko veselja in zadovoljstva nam prinaša to, da imamo svoje mesto v njegovi občini!
17 »Jehova, ljubim hišo, v kateri prebivaš,« je dejal psalmist. Pel je še: »Moja noga bo stala na ravnem, sredi zbranih množic bom slavil Jehova.« (Ps. 26:8, 12) Pravi Bog ima v svoji organizaciji za vsakega od nas svoje mesto. Če bomo še naprej ravnali po teokratičnih smernicah in marljivo služili Bogu, ne bomo izgubili svojega dragocenega mesta v Jehovovi ureditvi.
Ali se spomniš?
• Zakaj je razumno skleniti, da ima vsak kristjan svoje mesto v občini?
• Kako pokažemo, da cenimo svoje mesto v Božji organizaciji?
• Kaj lahko vpliva na naše mesto v občini?
• Kako lahko mladi in odrasli kažejo, da cenijo svoje mesto v Božji ureditvi?
[Preučevalna vprašanja]
[Sliki na strani 16]
Kako se lahko bratje potegujejo za prednosti v občini?
[Slika na strani 17]
Kako lahko sestre pokažejo, da cenijo svoje mesto v občini?