Pokažimo gluhim sokristjanom, da so nam dragoceni!

DANAŠNJE Božje ljudstvo je velika družina krščanskih bratov in sester, ki imajo podobno duhovno dediščino, kakor so jo imeli nekateri moški in ženske starodavnih dni – denimo Samuel, David, Samson, Rahaba, Mojzes, Abraham, Sara, Noe in Abel. Med Jehovovimi zvestovdanimi služabniki je tudi veliko gluhih. Tako sta bila na primer prva človeka v Mongoliji, ki sta postala Jehovovi priči, gluha zakonca. In zaradi značajnosti naših gluhih sovernikov v Rusiji, smo dosegli pravno zmago na Evropskem sodišču za človekove pravice.

»Zvesti in preudarni suženj« v zadnjih letih priskrbuje publikacije, ustanavlja občine ter organizira zbore in zborovanja v znakovnem jeziku. (Mat. 24:45) Vse to je gluhim v veliko pomoč. * Toda ali si se kdaj spraševal, kako so gluhi pred tem spoznavali pravega Boga in napredovali v resnici? Ali si že razmišljal o tem, kako bi lahko pomagal gluhim, ki živijo v tvojem kraju?

Kako je bilo z gluhimi v preteklosti

Kaj če bi koga od starejših gluhih vprašal, kako je spoznal Boga? Morda ti bo povedal, kako se je počutil, ko je izvedel, da ima Bog ime. Mogoče ti bo pojasnil, kako mu je že samo ta resnica spremenila življenje in mu pomagala zdržati dolga leta, preden so pričele izhajati videokasete oziroma DVD-ji, ki gluhim pomagajo razumeti globlje svetopisemske resnice. Morda ti bo tudi povedal, kako je bilo, ko še ni bilo krščanskih shodov v znakovnem jeziku oziroma ko na shodih ni bilo nobenega tolmača. Takrat je nekdo sedel poleg gluhega in zapisoval bistvene misli, da bi mu pomagal spremljati program. Neki gluhi brat je spoznal biblijske resnice sedem let prej, preden so mu pričeli prevajati shode v znakovni jezik.

Starejši gluhi Pričevalci se spominjajo, kako je bilo oznanjevati slišečim. V eni roki so držali kartico, na kateri je bila napisana preprosta predstavitev, v drugi pa najnovejši številki Stražnega stolpa in Prebudite se!. Pravi izziv jim je bilo voditi biblijski pouk z drugim gluhim na temelju natisnjenih publikacij, ki jih nobeden od njiju ni prav dobro razumel. Starejši gluhi se verjetno še dobro spominjajo, kako neprijetno so se počutili, ko jih stanovalci niso razumeli in jim zato niso mogli nadalje govoriti o duhovnih resnicah. Vedo tudi, kako je, če močno ljubiš Jehova, vendar si negotov glede tega, ali ravnaš tako, kakor mu je všeč. In zakaj so bili negotovi? Ker niso bili prepričani, ali določeno temo razumejo prav ali ne.

Kljub vsem tem oviram so gluhi bratje in sestre ostali značajni. (Job 2:3) Hrepeneče so čakali na Jehova. (Ps. 37:7) In sedaj jih blagoslavlja bolj, kakor so številni med njimi pričakovali.

Poglejmo, kako zelo se je trudil neki gluhi brat, ki je mož in oče. Preden so pričele izhajati videokasete in DVD-ji v znakovnem jeziku, je zvesto vodil družinsko preučevanje. Njegov sin se spominja: »Za očeta je bilo družinsko preučevanje vselej  težko opravilo, saj je bilo vse gradivo, ki ga je imel na voljo za poučevanje, v pisni obliki. Pogosto ga ni povsem razumel. Otroci pa mu tudi nismo bili najbolj v pomoč. Ko česa ni pravilno pojasnil, smo mu to hitro dali vedeti. Kljub vsemu temu je bilo naše družinsko preučevanje redno. Menil je, da je bolj pomembno to, da se učimo o Jehovu, kakor pa to, da je bil občasno osramočen, ker ni povsem razumel angleščine.«

Tu je še zgled Richarda, brata sredi svojih 70-ih, ki je gluh in slep ter živi v Brooklynu v New Yorku. Dobro je poznan po tem, da je reden na krščanskih shodih. Da pride na shod, se sam pelje s podzemno železnico in šteje postanke, tako da ve, kdaj mora izstopiti. Nekoč pozimi je bil tako hud snežni metež, da so odpovedali shod. Vse v občini so o tem obvestili, le Richarda pomotoma niso. Ko so to ugotovili, so ga šli iskat in ga našli pred kraljestveno dvorano. Potrpežljivo je čakal, da bo kdo odprl vrata. Ko so ga vprašali, zakaj je v takšnem metežu šel od doma, je odvrnil: »Ker imam rad Jehova.«

Kaj bi lahko storili mi?

Ali na tvojem področju živijo gluhi? Ali bi se lahko naučil nekaj kretenj, da bi lahko komuniciral z njimi? Gluhi so običajno zelo prijazni in potrpežljivi, ko druge učijo svoj jezik. Morda se ti bo zgodilo, da boš gluhega človeka srečal po naključju ali na oznanjevanju. Kaj bi lahko naredil? Z njim skušaj vzpostaviti stik. Uporabljaj geste, pokaži mu slike, piši, riši ali pa kombiniraj vse našteto. Četudi ti posameznik pokaže, da ga resnica ne zanima, o tem srečanju obvesti kakega Pričevalca, ki je gluh ali zna znakovni jezik. Mogoče bo biblijsko sporočilo lažje sprejel, če bo zanj izvedel v svojem jeziku.

Morda se učiš znakovnega jezika in obiskuješ občino v tem jeziku. Kako bi lahko postal bolj vešč v kretanju in bi lahko še bolje razumel ta jezik? Zakaj ne bi »izklopil« svojega glasu in se tudi s slišečimi oznanjevalci, če so v občini, pogovarjal v znakovnem jeziku? Tako boš lahko pričel razmišljati v tem jeziku, torej vizualno. Mogoče se ti bo kdaj pa kdaj zgodilo, da bi najraje ubral lažjo pot in se izrazil z govorjenjem. Kakor pri vsakem drugem jeziku, moraš tudi pri učenju znakovnega jezika vztrajati, da bi ga lahko pričel tekoče »govoriti«.

Če si močno prizadevamo komunicirati z gluhimi brati in sestrami v znakovnem jeziku, jim s tem kažemo ljubezen in spoštovanje. Samo zamisli si, kako se počuti gluhi dan za dnem, ker ne more razumeti ljudi na delovnem mestu ali v šoli. »Vsak dan se ljudje okoli mene pogovarjajo,« je dejal neki gluhi brat. »Pogosto se počutim osamljenega in izločenega, zato se razburim, celo razjezim. Ni besed, s katerimi bi  lahko natančno opisal, kako se včasih počutim.« Naši shodi bi morali biti kakor oaza, v kateri lahko gluhi bratje in sestre dobivajo duhovno hrano ter se z drugimi prijetno pogovarjajo in družijo. (Jan. 13:34, 35)

Pri tem pa ne gre spregledati mnogih manjših skupin gluhih, ki obiskujejo shode, namenjene slišečim. Program na shodih jim tolmači prevajajo v znakovni jezik. Da bi gluhi povsem razumeli predstavljeno gradivo, sedijo v kraljestveni dvorani čisto spredaj. Tako lahko brez težav hkrati vidijo tolmača in govornika. Izkušnje kažejo, da se drugi člani občine dokaj hitro navadijo na to, da gluhi sedijo spredaj, in jih to ne moti. To velja tudi za zbore in zborovanja, na katerih tolmači prevajajo program v znakovni jezik. Ti marljivi prevajalci si zaslužijo iskreno pohvalo, saj si prizadevajo prenašati informacije v znakovni jezik naravno in smiselno – tako, kakor bi se izrazil gluh človek.

Morda pripadaš občini, v kateri je tudi skupina v znakovnem jeziku ali pa prihaja na shode nekaj gluhih posameznikov, za katere se prevaja program. Kako bi lahko tem gluhim bratom in sestram pokazal, da se zanje osebno zanimaš? Povabi jih k sebi domov. Če je mogoče, se nauči nekaj kretenj. Naj ti komunikacijska pregrada ne vzame poguma. Našel boš način, kako z njimi komunicirati, in če jim boš tako izkazoval ljubezen, bo to vsem ostalo v prijetnem spominu. (1. Jan. 4:8) Naši gluhi sokristjani imajo marsikaj, kar nam lahko dajo. So izjemno prijetni sogovorniki, zelo dobri opazovalci in imajo izreden smisel za humor. Neki brat, čigar starši so gluhi, pravi: »Že vse življenje me obkrožajo gluhi in od njih sem dobil veliko več, kakor jim bom lahko kdaj povrnil. Od gluhih bratov in sester se lahko veliko naučimo.«

Jehova ljubi vse svoje zveste častilce, tudi tiste, ki so gluhi. S svojim zgledom vere in zdržljivosti zagotovo bogatijo Jehovovo organizacijo. Zato jim pokažimo, da so nam dragoceni!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 31]

Gluhega bo kraljestveno sporočilo morda bolj pritegnilo, če mu ga bomo predstavili v znakovnem jeziku.

[Sliki na strani 32]

Naši shodi bi morali biti kakor oaza, v kateri gluhi kristjani dobijo duhovno spodbudo.