Kako ohraniti veselje v težavnih časih

»Vsi pa, ki se zatekajo k [Jehovu], se bodo veselili, na veke bodo vriskali od radosti.« (PS. 5:11)

1., 2. a) Katere stvari nam lahko danes povzročajo veliko bolečin? b) Kaj morajo prestajati pravi kristjani poleg tegob, ki pestijo ljudi na splošno?

JEHOVOVE PRIČE doživljamo nadloge prav kakor drugi ljudje. Mnogi izmed Božjega ljudstva so žrtve kriminala, vojn in drugih krivic. In koliko bolečin povzročijo naravne katastrofe, revščina, bolezen in smrt! Apostol Pavel je temu ustrezno napisal: »Vemo [. . .], da vse stvarstvo prav do zdaj skupaj ječi in trpi bolečine.« (Rim. 8:22) Poleg tega smo žrtve lastne nepopolnosti. Morda se počutimo kakor staroveški kralj David, ki je rekel: »Moje napake so mi zrasle čez glavo, so kakor težko breme, pretežke so zame.« (Ps. 38:4)

² Poleg tegob, ki pestijo ljudi na splošno, pa moramo pravi kristjani nositi še figurativni mučilni kol. (Luk. 14:27) Prav zares, tako kakor Jezus smo tudi njegovi učenci osovraženi in preganjani. (Mat. 10:22, 23; Jan. 15:20; 16:2) Če torej hočemo hoditi po Kristusovih stopinjah, si moramo vztrajno in na vso moč prizadevati, medtem ko čakamo na blagoslove, ki nam jih bo prinesel novi svet. (Mat. 7:13, 14; Luk. 13:24)

3. Ali Biblija pravi, da bi kristjani morali trpeti, da bi ugajali Bogu?

³ Ali to pomeni, da smo pravi kristjani v življenju prikrajšani za veselje? Ali bi morali biti vse do konca te stvarnosti neprestano žalostni? Jasno je, da Jehova želi, da bi bili srečni, medtem ko čakamo na izpolnitev njegovih obljub. Biblija na mnogih mestih opisuje prave častilce kot srečne ljudi.  (Beri Izaija 65:13, 14.) »Vsi pa, ki se zatekajo k [Jehovu], se bodo veselili, na veke bodo vriskali od radosti,« piše v Psalmu 5:11. Torej je že v tem svetu, polnem nadlog, mogoče občutiti določeno mero veselja, notranjega miru in zadovoljstva. Poglejmo si sedaj, kako nam lahko Biblija pomaga, da se spoprimemo s preizkušnjami in da smo še naprej radostni.

Jehova – »srečen Bog«

4. Kako se počuti Bog, ko njegova stvarjenja pokažejo, da jim ni mar za to, kar hoče on?

⁴ Razmislimo denimo o Jehovu. Kot vsemogočni Bog je gospodar vsega vesolja. Ne potrebuje ničesar in nikogar. Vendar je bil kljub vsej svoji brezmejni moči gotovo nekoliko razočaran, ko se mu je eden od njegovih duhovnih sinov uprl in postal Satan. Tudi kasneje je moral biti prizadet, ko so se Satanu v uporu pridružili še nekateri drugi angeli. In samo pomislimo, kako ga je moralo boleti, ko sta mu obrnila hrbet mojstrovini njegovega fizičnega stvarstva, Adam in Eva! Od takrat mu je na milijarde njunih potomcev pokazalo, da ga ne želijo imeti za svojega vladarja. (Rim. 3:23)

5. Kaj Jehovu še posebej zadaja bolečine?

⁵ Upor, ki ga je zanetil Satan, pa še vedno traja. Jehova mora že kakih 6000 let gledati malikovanje, nasilje, morjenje in spolno izprijenost. (1. Mojz. 6:5, 6, 11, 12) Nadalje mora poslušati odvratne laži in bogokletno govorjenje. Včasih ga prizadenejo tudi njegovi pravi častilci. V Bibliji je en takšen dogodek opisan takole: »Kolikokrat so se mu uprli v pustinji, ga prizadeli v puščavi! Vedno znova so preizkušali Boga in zadajali bolečine Svetemu Izraelovemu.« (Ps. 78:40, 41) Bolečina, ki jo čuti, ko ga zapustijo njegovi služabniki, je nedvomno zelo močna. (Jer. 3:1–10) Jasno je, da se danes dogajajo slabe stvari, in Jehovu to povzroča veliko srčne bridkosti. (Beri Izaija 63:9, 10.)

6. Kako se Bog odziva na žalostne dogodke?

⁶ Vendar Jehova ne dopušča, da bi ga bolečina in razočaranje ohromila. Ko so se v zgodovini stvari zapletle, je takoj pričel ukrepati, da bi zmanjšal posledice tega, kar se je zgodilo. Sprejel pa je tudi dolgoročne ukrepe, da bi se njegov namen nazadnje izpolnil.  Zato se veseli časa, ko bo upravičena njegova vrhovna oblast in ko bo lahko blagoslovil svoje zvestovdane častilce. (Ps. 104:31) Zares, Jehova je kljub vsej sramoti, ki se je zgrnila nadenj, »srečen Bog«. (1. Tim. 1:11; Ps. 16:11)

7., 8. Kako lahko posnemamo Jehova, kadar nam gredo stvari narobe?

⁷ Priznati moramo, da se v sposobnosti reševanja problemov nikakor ne moramo primerjati z Jehovom. Vendar ga lahko kljub temu posnemamo, kadar nam pot prekrižajo težave. Povsem normalno je, da smo nekoliko potrti, ko nam grejo stvari narobe, vendar ni treba, da tudi ostanemo potrti. Ker smo ustvarjeni po Jehovovi podobi, imamo sposobnost razmišljanja in praktično modrost, zaradi česar lahko analiziramo svoje težave in storimo vse, kar je v naši moči, da bi jih rešili.

⁸ Z življenjskimi problemi se bomo lahko veliko bolje spoprijeli, če bomo doumeli, da na nekatere reči preprosto nimamo vpliva. Če bi se namreč preveč ukvarjali z njimi, bi si samo otežili breme in se prikrajšali za mnoge radosti, ki so povezane s pravim čaščenjem. Zatem ko storimo vse, kar razumno lahko, da bi rešili problem, je najboljše, da se nič več ne osredinjamo nanj, temveč na cilje, ki jih lahko dosežemo. To nam osvetljujejo biblijske pripovedi, ki jih bomo pregledali v nadaljevanju.

Pomembno je, da smo razumni

9. Kako je Ana pokazala, da je razumna?

⁹ Razmislimo o Ani, materi preroka Samuela. Preden je zanosila, jo je hudo bolelo, ker ni mogla imeti otrok. Zaradi neplodnosti je bila tudi tarča posmeha. Tu in tam jo je vse to tako strlo, da je jokala in ni mogla jesti. (1. Sam. 1:2–7) Zaradi tega ji je bilo nekoč v Jehovovem svetišču tako »bridko v duši«, da »je molila k Jehovu in silno jokala«. (1. Sam. 1:10) Potem ko mu je izlila svoje srce, je k njej pristopil veliki duhovnik Eli in ji rekel: »Pojdi v miru! Naj Izraelov Bog izpolni prošnjo, s katero si se obrnila nanj.« (1. Sam. 1:17) Takrat je Ana gotovo uvidela, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči. Glede svoje neplodnosti ni mogla narediti ničesar več. Pokazala je, da je razumna. Nato je »šla svojo pot, jedla je in njen obraz ni bil več zaskrbljen«. (1. Sam. 1:18)

10. Kakšen stvaren pogled je imel Pavel na problem, ki ga ni mogel rešiti?

¹⁰ Podobno je ravnal apostol Pavel v zvezi z nadlogo, ki ga je hudo težila. Imenoval jo je »trn v telesu«. (2. Kor. 12:7) Kar koli je že to bilo, je Pavel storil, kar je lahko, da bi se ga rešil – molil je k Jehovu za olajšanje. Kolikokrat je Pavel prosil Jehova glede tega? Trikrat! Po tretji molitvi mu je Bog povedal, da njegovega »trna v telesu« ne bo čudežno odstranil. Pavel se je sprijaznil s tem dejstvom in se osredinil na to, da je še naprej služil Jehovu po svojih najboljših močeh. (Beri 2. Korinčanom 12:8–10.)

11. Kako nam lahko molitev pomaga, da se uspešno spoprimemo z nadlogami?

¹¹ Ta primera nikakor ne nakazujeta, da bi morali nehati moliti k Jehovu glede tega, kar nas teži. (Ps. 86:7) Prav nasprotno, Božja Beseda nam prigovarja: »Ne bodite preveč zaskrbljeni, ampak v vsem izražajte svoje želje Bogu z molitvijo, ponižno prošnjo in zahvaljevanjem.« Kako se bo Jehova odzval na takšne prošnje? Biblija nadaljuje: »In Božji mir, ki presega vsako misel, bo po Kristusu Jezusu stražil vaše srce in um.« (Fil. 4:6, 7) Čeprav nam torej Jehova problema morda ne bo kar odstranil, nam bo na naše prošnje lahko odgovoril tako, da bo »stražil« naš um. Zatem ko bomo molili glede kake zadeve, bomo lažje jasno videli, kako nevarno bi se bilo prepustiti skrbem.

 Naj nam bo izpolnjevanje Božje volje v veselje

12. Zakaj je lahko dolgotrajna potrtost škodljiva?

¹² Pregovori 24:10 priznavajo: »Če v času stiske obupuješ, bo tvoja moč opešala.« Neki drug pregovor se glasi: »Veselo srce razvedri obraz, bolečina v srcu pa zlomi duha.« (Preg. 15:13) Nekateri kristjani so tako obupali, da so nehali brati Biblijo in poglobljeno premišljevati o njej. Njihove molitve so postale mehanske in nekateri od njih so se osamili ter ne želijo imeti stikov s sočastilci. Jasno je, da je dolgotrajna potrtost lahko škodljiva. (Preg. 18:1, 14)

13. Katere dejavnosti nam lahko pomagajo pri tem, da bi premagali malodušje in postali bolj veseli?

¹³ Po drugi strani pa nam bo pozitivna naravnanost pomagala, da se bomo osredinjali na tiste stvari v življenju, ki nam lahko prinesejo radost in zadovoljstvo. David je napisal: »Izpolnjevati tvojo voljo, o moj Bog, me veseli.« (Ps. 40:8) Pravzaprav ravno takrat, ko nam stvari v življenju ne gredo tako, kot bi si želeli, ne bi smeli opustiti dobrih navad, povezanih s pravim čaščenjem. Dejansko je ravno to, da smo zaposleni z dejavnostmi, ki osrečujejo, protistrup za žalost. Jehova pravi, da nam lahko prinese veselje to, da redno beremo njegovo Besedo oziroma »pozorno gleda[mo]« vanjo. (Ps. 1:1, 2; Jak. 1:25) V Svetem pismu lahko preberemo, na krščanskih shodih pa slišimo »prijetne besede«, ki nas dvignejo in nam razveselijo srce. (Preg. 12:25; 16:24)

14. Katero Jehovovo zagotovilo nas že danes navdaja z veseljem?

¹⁴ Bog nam daje veliko razlogov za veselje. Eden največjih virov veselja je nedvomno njegova obljuba o rešitvi. (Ps. 13:5) Ne glede na to, kaj se nam sedaj dogaja, se zavedamo, da bo Bog navsezadnje nagradil tiste, ki ga iskreno iščejo. (Beri Pridigar 8:12.) Prerok Habakuk je svojo prepričanost o tem čudovito izrazil z besedami: »Tudi če smokva ne bo cvetela in na trti ne bo pridelka, če oljka ne bo obrodila in terase ne bodo dajale hrane,  če bo v staji zmanjkalo ovc in v ogradah ne bo živine, se bom vseeno veselil v Jehovu, radoval se bom v Bogu moje rešitve.« (Hab. 3:17, 18)

»Srečno je tisto ljudstvo, katerega Bog je Jehova!«

15., 16. Naštej nekaj Božjih darov, ki se jih lahko veselimo, medtem ko čakamo na prihodnje blagoslove.

¹⁵ Jehova želi, da bi se že sedaj, ko čakamo na čudovito prihodnost, veselili vsega dobrega, kar dobivamo iz njegove roke. V Bibliji piše: »Spoznal sem, da ni [za ljudi] nič boljšega, kakor da se veselijo in delajo dobro v svojem življenju; spoznal sem tudi, da bi moral vsak človek jesti in piti ter uživati v dobrem pri vsem svojem trudu. To je Božji dar.« (Prid. 3:12, 13) K temu, da »dela[mo] dobro«, spada vse, kar naredimo dobrega za druge. Jezus je rekel, da dajati osrečuje bolj kakor prejemati. Če delamo dobro svojemu zakoncu, otrokom, staršem in drugim sorodnikom, nas bo to navdalo z velikim zadovoljstvom. (Preg. 3:27) Veliko veselje pa občutimo tudi, če smo do naših krščanskih bratov in sester nežni in gostoljubni ter smo jim pripravljeni odpuščati. Poleg tega s takšnim ravnanjem ugajamo Jehovu. (Gal. 6:10; Kol. 3:12–14; 1. Pet. 4:8, 9) Veliko veselje pa občutimo tudi, če požrtvovalno izpolnjujemo nalogo, ki smo jo dobili od Boga.

¹⁶ V vrstici iz Pridigarja, ki smo jo citirali v prejšnjem odstavku, so omenjene preproste življenjske radosti, kot sta hrana in pijača. Da, celo med prestajanjem preizkušenj se lahko veselimo materialnih darov, ki jih dobimo od Jehova. Tu pa so še prelepi sončni zahodi, ob katerih nam zastane dih, čudovite pokrajine, ki vzbujajo občudovanje, norčije mladičkov iz živalskega sveta in druga čudesa narave, ki ne stanejo nič, vendar v nas vzbujajo občudovanje in nam polnijo srce z radostjo. Ko premišljujemo o takšnih stvareh, v našem srcu vzplamti še večja ljubezen do Jehova, saj je on vir vsega dobrega.

17. Zaradi česa bomo lahko v prihodnosti rešeni vseh tegob in kaj nas dotlej tolaži?

¹⁷ Na koncu pa bomo zaradi svoje ljubezni do Boga, poslušnosti njegovim zapovedim in vere v odkupno žrtev povsem rešeni tegob nepopolnega življenja in bomo občutili veselje, ki nas ne bo nikoli več zapustilo. (1. Jan. 5:3) Dotlej pa nas tolaži misel, da Jehova dobro ve, kaj vse nam povzroča trpljenje. David je napisal: »Veselil in radoval se bom v tvoji srčni dobrotljivosti, saj si videl mojo bedo, spoznal stisko moje duše.« (Ps. 31:7) Jehova nas ljubi, zato nas bo odrešil vseh stisk. (Ps. 34:19)

18. Zakaj naj bi med Božjimi služabniki prevladovalo veselje?

¹⁸ Zato le posnemajmo Jehova, srečnega Boga, medtem ko čakamo na izpolnitev biblijskih obljub. Ne dovolimo, da bi nas negativni občutki duhovno ohromili. Ko se nad nas zgrnejo težave, uporabimo svojo sposobnost razmišljanja in praktično modrost. Jehova nam bo pomagal nadzorovati občutke in storiti vse, kar je mogoče, da bi ublažili posledice neprijetnih dogodkov. Naj nam bodo v veselje vsi darovi, ki jih dobimo od njega, tako fizični kot duhovni. Če bomo tesno povezani z Bogom, se bomo lahko veselili, saj je »srečno [. . .] tisto ljudstvo, katerega Bog je Jehova«. (Ps. 144:15)

Kaj si se naučil?

• Kako lahko posnemamo Jehova, ko se nad nas zgrnejo nadloge?

• Zakaj se lažje spoprimemo z nadlogami, če smo razumni?

• Zakaj nam je lahko v težavnih časih izpolnjevanje Božje volje v veselje?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 16]

Jehova boli, ko vidi, da se na svetu dogajajo slabe reči.

[Vir slike]

© G.M.B. Akash/Panos Pictures

[Slike na strani 18]

Jehova nam daje, kar potrebujemo, da bi bili radostni.