Ali gledaš na Jehova kot na svojega Očeta?
Ali gledaš na Jehova kot na svojega Očeta?
»GOSPOD, nauči nas moliti.« Jezus se je na to prošnjo svojega učenca odzval z besedami: »Kadar molite, recite: ‚Oče, posvečeno bodi tvoje ime‘.« (Luk. 11:1, 2) Jezus bi lahko imenoval Jehova z impresivnimi izrazi, kot so »Vsemogočni«, »Veliki stvarnik«, »Veliki poučevalec«, »Pradavni« in »Kralj večnosti«. (1. Mojz. 49:25; Job 35:10; Iza. 30:20; Dan. 7:9; 1. Tim. 1:17) Toda on je uporabil izraz »Oče«. Zakaj? Morda zato, ker je želel, da bi se na Najvišjega v vsem vesolju obračali tako, kakor se ponižen otrok na svojega ljubečega očeta.
Vendar je nekaterim težko na Boga gledati kot na svojega Očeta. Kristjanka Acuko * je priznala: »Še nekaj let po krstu mi je bilo težko navezati tesen odnos z Jehovom in moliti k njemu kot Očetu.« Nato pa je še pristavila, zakaj ji je bilo to tako težko: »Ne morem se spomniti, da bi mi moj biološki oče kdaj pokazal, da me ima rad.«
V teh kritičnih zadnjih dneh mnogi očetje svojim otrokom ne izkazujejo »naravne naklonjenosti«, ki bi jo od njih pričakovali. (2. Tim. 3:1, 3) Zato ni nenavadno, da imajo ljudje podobne občutke kakor Acuko. Vendar nas opogumlja dejstvo, da imamo dobre razloge za to, da gledamo na Jehova kot na svojega ljubečega Očeta.
Oče, ki za nas ljubeče skrbi
Da bi lahko sprejeli Jehova za svojega Očeta, ga moramo najprej dobro spoznati. »Nihče povsem ne pozna Sina, samo Oče,« je rekel Jezus, »prav tako nihče povsem ne pozna Očeta, samo Sin in vsak, komur ga je Sin pripravljen razodeti.« (Mat. 11:27) To, kakšen Oče je Jehova, lahko spoznamo iz tega, kar je o njem razkril Jezus. Kaj je torej povedal o svojem Očetu?
Jezus se je zavedal, da mu je Jehova dal življenje, zato je rekel: »Živim zaradi Očeta.« (Jan. 6:57) Tudi mi dolgujemo svoj obstoj njegovemu Očetu. (Ps. 36:9; Apd. 17:28) Zakaj pa je Jehova želel, da bi tudi drugi živeli? Ali ne zaradi ljubezni? Ker nam je dal takšno darilo, bi ga nedvomno morali imeti iz srca radi.
Bog pa je svojo ljubezen do ljudi najbolj pokazal s tem, da nam je priskrbel Jezusovo odkupno žrtev. Zaradi tega lahko grešni ljudje po njegovem dragem Sinu z njim spletemo tesen odnos. (Rim. 5:12; 1. Jan. 4:9, 10) In ker naš nebeški Oče vedno izpolni svoje obljube, smo lahko prepričani, da bomo vsi, ki ga ljubimo in ubogamo, na koncu dobili »veličastno svobodo Božjih otrok«. (Rim. 8:21)
Naš nebeški Oče pa tudi vsak dan »daje, da njegovo sonce vzhaja« nad nami. (Mat. 5:45) Najbrž se nam sploh ne zdi potrebno moliti za to, da bi sonce zjutraj vzšlo. Toda kako zelo so nam potrebni topli sončni žarki in kako nam prijajo! Poleg tega naš Oče skrbi za nas tako kakor nihče drug. Ve namreč, kaj potrebujemo v gmotnem pogledu, še preden ga za to prosimo. Ali ne bi bilo torej dobro, da bi si jemali čas za to, da bi opazovali, kako vse naš nebeški Oče skrbi za svoje stvarstvo, in o tem poglobljeno premišljevali? (Mat. 6:8, 26)
Oče, ki nas nežno ščiti
Neka Izaijeva prerokba je Božjemu starodavnemu ljudstvu zagotavljala: »Kakor pastir bo [Jehova] pasel svojo čredo. Jagnjeta bo zbiral s svojo roko, nosil jih bo v svojem naročju. Doječe bo previdno vodil.« (Iza. 40:11) Te besede nakazujejo, da Bog nežno ščiti svoje ljudstvo. To misel je poudaril tudi Jezus v molitvi zadnjo noč svojega življenja na zemlji. Glede svojih učencev je molil: »Oni pa so v svetu, in jaz prihajam k tebi. Sveti Oče, varuj jih zaradi svojega imena.« (Jan. 17:11, 14) In Jehova res varuje Jezusove sledilce.
Danes nas Bog ščiti pred Satanovimi nakanami med drugim tako, da nam po »zvestem in preudarnem sužnju« daje času primerno duhovno hrano. (Mat. 24:45) To krepko hrano nujno potrebujemo, da bi si lahko nadeli »celotno Božjo bojno opremo«. Razmislimo denimo o »velikem ščitu vere«, s katerim je mogoče »pogasiti vse goreče izstrelke Hudobnega«. (Efež. 6:11, 16) Naša vera nas varuje pred tem, da bi utrpeli duhovno škodo, poleg tega je dokaz za to, da se zanašamo na našega Očeta, da nas on lahko zaščiti.
Še več o tem, kako nežen je naš nebeški Oče, pa se lahko naučimo, če si pobliže ogledamo, kako je ravnal Božji Sin, ko je bil na zemlji. Poglejmo si pripoved iz Marka 10:13–16. Tam piše, da je Jezus dejal svojim učencem: »Pustite otročičem, naj pridejo k meni.« Ko so se majhni otroci zbrali okoli njega, jih je nežno objel in jih blagoslovil. Njihovi obrazi so gotovo kar zažareli od veselja! In ker je Jezus rekel »kdor je videl mene, je videl tudi Očeta«, vemo, da pravi Bog želi, da bi tako rekoč prišli k njemu – se z njim zbližali. (Jan. 14:9)
Bog Jehova je brezmejen vir ljubezni. Za nas skrbi in nas ščiti tako, kakor nas ne bi mogel nihče drug, ter želi, da bi se z njim zbližali. (Jak. 4:8) Zato je Jehova nedvomno najboljši Oče, kar si jih lahko zamislimo!
Kako dobro, da je Jehova naš Oče!
Če zaupamo Jehovu kot našemu ljubečemu in nežnemu nebeškemu Očetu, nam to zelo koristi. (Preg. 3:5, 6) Tudi Jezusu je koristilo to, da je povsem zaupal svojemu Očetu. »Nisem sam,« je dejal svojim učencem, »ampak je z menoj Oče, ki me je poslal.« (Jan. 8:16) Jezus je bil vedno prepričan o tem, da ga bo Jehova podpiral. Ob krstu denimo mu je Oče to ljubeče zagotovil, ko je rekel: »To je moj Sin, moj ljubljeni, ki mi je v veselje.« (Mat. 3:15–17) Samo nekaj trenutkov pred smrtjo pa je Jezus zaklical: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.« (Luk. 23:46) Svojemu očetu je zaupal tako trdno kakor dotlej.
Tudi mi lahko zaupamo Jehovu. Česa naj bi se sploh bali, če imamo njega na svoji strani? (Ps. 118:6) Prej omenjena Acuko se je bila v težavah navajena zanašati na lastno moč. Potem pa je pričela preučevati Jezusovo življenje in delovanje, pri čemer se je še posebej osredinila na to, kako blizu si je bil Jezus s svojim nebeškim Očetom. Kako ji je to koristilo? »Spoznala sem, kaj pomeni imeti Očeta in se zanašati nanj,« pravi in dodaja: »To me je navdalo s pravim mirom in srečo. Prav zares nimam nobenega razloga, da bi bila za kar koli zaskrbljena.«
Kako nam še koristi, če na Jehova gledamo kot na svojega Očeta? Otroci imajo običajno radi svoje starše in jim želijo ugajati. Božji Sin je iz ljubezni do Očeta vedno delal to, kar je bilo Očetu všeč. (Jan. 8:29) Tudi nas lahko ljubezen do nebeškega Očeta navede na to, da ravnamo modro in ga javno hvalimo. (Mat. 11:25; Jan. 5:19)
Naš Oče nas drži za roko
Naš nebeški Oče nam je priskrbel tudi »pomočnika« – svojega svetega duha. »On [. . .] vas bo vodil k vsej resnici,« je rekel Jezus. (Jan. 14:15–17; 16:12, 13) Božji sveti duh nam lahko pomaga bolje spoznati našega Očeta. Pomaga nam tudi, da podremo »to, kar je močno utrjeno« – denimo vnaprej ustvarjeno mnenje, napačne zamisli oziroma izkrivljene poglede – s tem pa »zasužnjimo vsako misel, da jo naredimo poslušno Kristusu«. (2. Kor. 10:4, 5) Zatorej le prosimo Jehova za obljubljenega »pomočnika«, prepričani, da »bo nebeški Oče dal svetega duha tem, ki ga prosijo«. (Luk. 11:13) Prav je tudi, da molimo za to, da bi nam sveti duh pomagal se še bolj zbližati z Jehovom.
Majhen otrok se počuti varnega, zaščitenega in brez vsakega strahu, kadar ga za roko drži njegov oče. Če zares gledaš na Jehova kot na svojega Očeta, lahko zaupaš tem tolažilnim besedam: »Kajti jaz, Jehova, tvoj Bog, te držim za desnico in ti govorim: ‚Ne boj se. Jaz ti bom pomagal.‘« (Iza. 41:13) Ponuja se ti čudovita možnost, da lahko »hodiš« z Bogom vso večnost. (Miha 6:8) Če boš še naprej izpolnjeval njegovo voljo, boš ljubljen, radosten in varen – in vse to zato, ker ga imaš za svojega Očeta.
[Podčrtna opomba]
^ odst. 3 Ime je spremenjeno.