Pogumno govorimo Božjo besedo

»Vsi [. . .] so se napolnili s svetim duhom ter pogumno govorili Božjo besedo.« (APD. 4:31)

1., 2. Zakaj bi si morali prizadevati, da bi bili učinkoviti oznanjevalci?

JEZUS je tri dni pred smrtjo dejal svojim učencem: »Ta dobra novica o kraljestvu se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom, in tedaj bo prišel konec.« Po vstajenju in pred vnebohodom pa jim je naročil: »Pridobivajte [mi] učence med ljudmi iz vseh narodov [. . .] ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« Obljubil jim je, da bo z njimi »vse dni do sklenitve stvarnosti«. (Mat. 24:14; 26:1, 2; 28:19, 20)

² Jehovove priče marljivo sodelujemo pri tem delu, ki se je pričelo v prvem stoletju. Nobeno drugo delo ni tako pomembno, kakor je oznanjevanje Kraljestva in pridobivanje učencev, saj lahko ljudem reši življenje. Zato je zelo važno, da postanemo učinkoviti oznanjevalci! V tem članku bomo spoznali, kako nam to, da nas vodi sveti duh, pomaga pogumno oznanjevati. Iz naslednjih dveh člankov pa bomo videli, kako nam sveti duh pomaga, da lahko druge dobro poučujemo in vztrajno oznanjujemo.

Zakaj moramo biti pogumni

3. Zakaj za oznanjevanje Kraljestva potrebujemo pogum?

³ Naloga, ki nam jo je zaupal Bog, da oznanjujemo Kraljestvo, je edinstvena prednost. Vendar je tudi polna izzivov. Medtem ko nekateri brez zadržkov sprejmejo dobro novico o Božjem kraljestvu, se mnogi drugi odzivajo podobno, kakor so se ljudje v Noetovih dneh. »Niso [se] zmenili, dokler ni prišel potop ter jih vse odnesel,« je rekel Jezus. (Mat. 24:38, 39) So pa tudi takšni,  ki se nam posmehujejo oziroma nam nasprotujejo. (2. Pet. 3:3) Nasprotujejo nam lahko ljudje na oblasti, sošolci, sodelavci ali celo ožji družinski člani. Ovirajo pa nas lahko tudi lastne slabosti, na primer plahost ali strah pred zavrnitvijo. Obstaja veliko razlogov, zaradi katerih nam je morda težko govoriti Božjo besedo »brez zadržkov« oziroma »pogumno«. (Efež. 6:19, 20) Da bi lahko torej drugim vztrajno govorili Božjo besedo, potrebujemo pogum. Kako pa si ga lahko pridobimo?

4. a) Kakšen je pogumen človek? b) Od kod pogum apostolu Pavlu, da je govoril Tesaloničanom?

⁴ Grška beseda, prevedena z »biti pogumen«, pomeni »govoriti brez zadržkov, odkrito, brez obotavljanja«. Vsebuje zamisel o »samozavesti« in »neustrašnosti«. Biti pogumen ne pomeni biti brezobziren ali grob. (Kol. 4:6) Božji služabniki smo pogumni, obenem pa si tudi prizadevamo biti v miru z vsemi ljudmi. (Rim. 12:18) Pri oznanjevanju dobre novice o Božjem kraljestvu pa ni dovolj, da smo samo pogumni, temveč moramo biti tudi taktni, da ne bi koga nehote užalili. Da bi torej bili pogumni v pravem pomenu besede, potrebujemo lastnosti, za katere si je treba močno prizadevati. Toda da bi imeli takšen pogum, ni dovolj, da se zanašamo zgolj nase. Od kod denimo pogum apostolu Pavlu in njegovim tovarišem, da so kljub temu, da so se nad njimi znesli prebivalci Filipov, odšli oznanjevat Tesaloničanom? Pavel je napisal: »S pomočjo našega Boga [smo se] opogumili.« (Beri 1. Tesaloničanom 2:2.) Bog Jehova nas lahko osvobodi strahu in nas tako kakor Pavla in njegove tovariše navda s pogumom.

5. Kako je Jehova vlil pogum Petru, Janezu in drugim učencem?

⁵ Ko so »judovski voditelji, starešine in pismouki« prepovedali apostoloma Petru in Janezu oznanjevati, sta jim odvrnila: »Sami presodite, ali je v Božjih očeh pravično, da bi poslušala vas namesto Boga. Ampak midva ne moreva, da ne bi več govorila o tem, kar sva videla in slišala.« Zatem sta se skupaj s soverniki obrnila k Bogu v molitvi, vendar ne zato, da bi ustavil preganjanje. Prosili so ga: »Jehova, bodi pozoren na njihove grožnje in daj svojim sužnjem, da bodo še naprej pogumno govorili tvojo besedo.« (Apd. 4:5, 19, 20, 29) Kako se je Jehova odzval na njihovo prošnjo? (Beri Apostolska dela 4:31.) Po svojem duhu jim je pomagal, da so se opogumili. Božji duh lahko tako deluje tudi na nas. Kako pa lahko prejmemo Božjega duha in dopustimo, da vpliva na naše oznanjevanje?

Kako lahko postanemo pogumni

6., 7. Kako lahko najbolj direktno dobimo Božjega svetega duha? Povej kak primer.

⁶ Božjega svetega duha najbolj direktno dobimo tako, da zanj prosimo. Jezus je rekel svojim poslušalcem: »Če torej vi, ki ste sicer hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal svetega duha tem, ki ga prosijo!« (Luk. 11:13) Prav zares, za Božjega svetega duha bi morali nenehno prositi. Če nam je denimo težko sodelovati v kateri veji oznanjevanja, morda na ulici, neformalno ali na poslovnem področju, lahko molimo k Jehovu za njegovega duha, da se bomo opogumili za to delo. (1. Tes. 5:17)

⁷ To je storila tudi naša sestra Cvetka. * Nekega dne je v službi učiteljica, s katero je delala, brala poročilo o tem, kako so na neki šoli grdo ravnali z otroki. Ob tem je bila tako pretresena, da je na glas vzkliknila: »Le kam gre ta svet?« Cvetka enostavno ni mogla izpustiti takšne priložnosti za oznanjevanje. Kako pa je zbrala pogum, da je spregovorila? »Obrnila sem se k Jehovu in ga prosila, naj mi pomaga  s svojim duhom,« je dejala. Zatem je odlično pričevala in z učiteljico sta se dogovorili, da bosta pogovor še nadaljevali. Poglejmo si tudi, kako molitev pomaga petletni Milani iz New Yorka. Takole pravi: »Vedno, preden grem v šolo, z mamico skupaj moliva k Jehovu.« Za kaj molita? Da bi se Milana znala pogumno postaviti za to, kar je prav, in da bi drugim neustrašno govorila o svojem Bogu! Njena mama pravi: »To Milani pomaga, da lahko drugim pojasni svoje gledišče o rojstnih dnevih in drugih praznikih, in da se jim ne pridruži pri praznovanjih.« Ali se iz teh primerov ne vidi, da nas molitev lahko resnično navda s pogumom?

8. Kaj se lahko od preroka Jeremija naučimo glede poguma?

⁸ Razmislimo tudi o tem, kaj je pomagalo preroku Jeremiju, da je postal pogumen. Ko mu je Jehova rekel, da ga je postavil za preroka narodom, mu je ta odvrnil: »Glej, jaz ne znam govoriti, saj sem še otrok.« (Jer. 1:4–6) Toda sčasoma je postal tako vztrajen in odločen oznanjevalec, da so ga mnogi označili za oznanjevalca nesreče. (Jer. 38:4) Jeremija je pogumno razglašal Jehovove obsodbe več kot 65 let. V Izraelu je postal tako zelo znan po svojem pogumnem oznanjevanju, da so ljudje kakih 600 let pozneje za Jezusa mislili, da je obujeni Jeremija, ker je tako pogumno govoril. (Mat. 16:13, 14) Kako je prerok Jeremija, ki se je sprva obotavljal sprejeti poslanstvo, ki mu ga je namenil Bog, premagal svojo plahost? Rekel je: »Njegova beseda je bila v mojem srcu kakor plamteč ogenj, zaprt v mojih kosteh, in nisem mogel več molčati.« (Jer. 20:9) Da, na preroka je močno vplivala Jehovova beseda. Enostavno ni mogel, da ne bi govoril.

9. Zakaj lahko Božja beseda vpliva na nas enako, kakor je na Jeremija?

⁹ Apostol Pavel je v svojem pismu Hebrejcem napisal: »Božja beseda je namreč živa in ima močan vpliv. Ostrejša je od vsakega dvoreznega meča in prodre prav do ločitve duše in duha, sklepov in mozga, ter je zmožna sprevideti misli in namere srca.« (Heb. 4:12) Božje sporočilo oziroma beseda lahko tudi na nas vpliva tako, kakor je na Jeremija. Ne pozabimo, da Biblija, kljub temu da so jo pisali ljudje, ni zbirka človeških modrosti, saj jo je navdihnil Bog. V 2. Petrovem 1:21 beremo: »Prerokovanje namreč ni nikoli prišlo po človeški volji, ampak so ljudje govorili od Boga, kakor jih je vodil sveti duh.« Kadar si vzamemo čas za preučevanje Biblije, si polnimo um s sporočilom, ki je nastalo pod delovanjem svetega duha. (Beri 1. Korinčanom 2:10.) To sporočilo lahko potem v nas postane »kakor plamteč ogenj«, kar pomeni, da ga ne bomo mogli zadržati zase.

10., 11. a) Kako bi morali preučevati, da bi lahko drugim pogumno oznanjevali? b) Navedi vsaj eno stvar, s katero nameravaš izboljšati kvaliteto svojega preučevanja.

 ¹⁰ Da bi lahko osebno preučevanje Biblije na nas močno vplivalo, bi morali preučevati tako, da bi nam biblijsko sporočilo seglo globoko v srce, se dotaknilo naše notranjosti. Poglejmo si primer. Prerok Ezekiel je dobil videnje, v katerem mu je bilo naročeno, naj pojé zvitek, ki je vseboval krepko sporočilo za ljudi, nedovzetne za Božjo besedo. Ezekiel je moral sporočilo sprejeti vase, moralo je postati del njega. Zaradi tega je bila zanj naloga, da prenese sporočilo drugim, prijetna – bila je sladka kakor med. (Beri Ezekiel 2:8–3:4, 7–9.)

¹¹ Tudi mi smo v takšnem položaju, v kakršnem je bil Ezekiel. Mnogi ljudje preprosto nočejo slišati biblijskega sporočila. Če nočemo, da bi nas to ustavilo, moramo preučevati Sveto pismo tako, da njegovo sporočilo postane del nas. Preučevati bi morali redno, ne pa samo tu in tam. Morali bi si želeti isto kakor psalmist, ki je pel: »Naj bodo besede mojih ust in premišljevanje mojega srca po volji tebi, o Jehova, moja skala in odkupitelj moj!« (Ps. 19:14) Kako zelo je zato pomembno, da si vzamemo čas in poglobljeno premišljujemo o tem, kar preberemo, saj se nam bodo le tako lahko biblijske resnice vsidrale globoko v srce! Resnično bi si morali prizadevati, da bi še izboljšali kvaliteto svojega osebnega preučevanja. *

12. Zakaj nas lahko vodi sveti duh, če obiskujemo krščanske shode?

¹² Jehovov sveti duh pa lahko na nas vpliva tudi, če upoštevamo naslednji nasvet: »Premišljujmo drug o drugem, da bi se spodbujali k ljubezni in dobrim delom. In ne izpuščajmo naših shodov.« (Heb. 10:24, 25) Božji duh nas lahko vodi, če si prizadevamo biti redni na krščanskih shodih, če pazljivo poslušamo in naučeno tudi udejanjamo. Navsezadnje nam Jehovov duh daje smernice po občini, mar ne? (Beri Razodetje 3:6.)

Koristi poguma

13. Kako obsežno delo so opravili kristjani v prvem stoletju in kaj nam to pove?

¹³ Sveti duh je najmočnejša sila v vsem vesolju, zato lahko ljudem vliva moči, da izpolnjujejo Jehovovo voljo. Kristjani v prvem stoletju so zaradi njegovega delovanja opravili velikansko delo. Dobro novico so oznanili »vsemu stvarjenju pod nebom«. (Kol. 1:23) Ko pomislimo na to, da je bila večina med njimi »neizobražena in preprosta«, nam postane jasno, da jih je k temu delu morala  spodbujati sila, močnejša od človeške. (Apd. 4:13)

14. Kaj nam lahko pomaga, da bomo prekipevali od duha?

¹⁴ Če bomo živeli tako, da nas bo sveti duh lahko vodil v našem življenju, bomo tudi lažje pogumno oznanjevali. In če bomo nenehno molili za duha, marljivo preučevali z jasnim ciljem v mislih, o prebranem ob molitvi poglobljeno premišljevali ter redno obiskovali krščanske shode, nam bo to pomagalo, da bomo prekipevali od duha. (Rim. 12:11) Biblija o »nekem Judu z imenom Apólo, po rodu iz Aleksandríje, ki je imel dar govora,« pravi: »Ker je kar prekipeval od duha, je pravilno govoril in učil o Jezusu.« (Apd. 18:24, 25) Če prekipevamo od duha, lahko po hišah in neformalno oznanjujemo bolj pogumno.

15. Kako vpliva na nas, če bolj pogumno oznanjujemo?

¹⁵ Če bolj pogumno oznanjujemo, to na nas dobro vpliva. Jasneje se namreč zavedamo, kako pomembno in koristno je to delo, zato je naš pogled na oznanjevanje bolj pozitiven. Ker smo zaradi tega učinkovitejši, smo tudi bolj veseli in navdušeni. In ker se močneje zavedamo, kako nujno je opravljati to delo, smo še bolj goreči.

16. Kaj bi morali storiti, če je naša gorečnost za oznanjevanje pričela pojemati?

¹⁶ Kaj če nismo več tako vneti za oznanjevanje kakor nekdaj oziroma nam je gorečnost povsem ugasnila? Potem bi se morali iskreno preiskati. Pavel je napisal: »Preiskujte se, ali ste v veri, preverjajte sami sebe.« (2. Kor. 13:5) Vprašajmo se: »Ali še vedno prekipevam od duha kakor nekoč? Ali prosim Jehova za njegovega duha? Ali se iz mojih molitev vidi, da se zanašam na to, da mi bo pomagal izpolnjevati svojo voljo? Ali je iz njih razvidno, da cenim oznanjevanje, ki nam je bilo zaupano? Kakšne so moje preučevalne navade? Koliko časa si vzamem za poglobljeno premišljevanje o tem, kar preberem in slišim? Kako pomembni so mi občinski shodi?« Če bomo razmišljali o takšnih vprašanjih, bomo lahko odkrili področja, na katerih smo šibki, in ustrezno ukrepali.

Naj nas Božji duh navdaja s pogumom

17., 18. a) V kolikšnem obsegu se danes oznanjuje? b) Kako lahko razglašamo dobro novico o Božjem kraljestvu »s kar največjo prostodušnostjo«?

¹⁷ Obujeni Jezus je rekel svojim učencem: »Dobili pa boste moč, ko bo na vas prišel sveti duh, in boste mi priče v Jeruzalemu pa tudi po vsej Judeji in Samaríji ter do skrajnega konca zemlje.« (Apd. 1:8) Delo, ki se je pričelo v njegovih dneh, se danes opravlja v tolikšnem obsegu, kakor se ni še nikoli. Več kot sedem milijonov Jehovovih prič razglaša sporočilo o Kraljestvu v več kot 230 deželah, čemur letno namenijo skoraj 1,5 milijarde ur. Kako navdušeni smo, da lahko goreče sodelujemo pri tem delu, ki se ne bo nikoli več ponovilo!

¹⁸ Oznanjevanje po vsem svetu se tudi danes tako kakor v prvem stoletju opravlja pod vodstvom Božjega duha. Če bomo dovolili, da nas v življenju vodi ta duh, bomo lahko oznanjevali »s kar največjo prostodušnostjo«. (Apd. 28:31) Zato dovolimo Božjemu duhu, da nas vodi pri tem, ko oznanjujemo dobro novico o Božjem kraljestvu!

[Podčrtni opombi]

Kaj si se naučil?

• Zakaj bi morali pogumno govoriti Božjo besedo?

• Kaj je pomagalo zgodnjim kristjanom, da so pogumno oznanjevali?

• Kako lahko postanemo pogumni?

• Kako nam koristi, če smo pogumni?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 7]

Kako lahko starši pomagajo svojim otrokom, da bodo pogumni?

[Sliki na strani 8]

Kratka molitev na oznanjevanju ti lahko pomaga, da zbereš pogum.