Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Krščeni v imenu koga in česa?

Krščeni v imenu koga in česa?

Krščeni v imenu koga in česa?

»Pojdite torej in mi pridobivajte učence [. . .]. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha.« (MAT. 28:19)

1., 2. a) Kaj se je dogajalo v Jeruzalemu na binkoštni dan leta 33 n. št.? b) Kaj je mnoge navedlo na to, da so se dali krstiti?

V JERUZALEMU je kar vršalo od množice ljudi, ki so prišli iz mnogih dežel. Na binkoštni dan leta 33 n. št. je bil pomemben praznik in številni obiskovalci so tja prišli zato, da bi ga obhajali. Takrat pa se je zgodilo nekaj nenavadnega in zatem je imel apostol Peter izjemen govor, ki je na ljudi osupljivo učinkoval. Njegove besede so ganile približno 3000 Judov in spreobrnjencev ter jih spodbudile, da so se pokesali in se dali krstiti v vodi. Tako so postali del novoustanovljene krščanske občine. (Apd. 2:41) Kako živahno je moralo biti, ko so se vsi ti ljudje krščevali v bazenih in vodnih zbiralnikih po Jeruzalemu!

2 Kaj je privedlo do tega, da se je toliko ljudi dalo krstiti? Malo predtem »se je z neba nenadoma zaslišal šum, kakor bi privršal močan veter«. V zgornji sobi neke hiše se je kakih 120 Jezusovih učencev napolnilo s svetim duhom. Zatem so se zbrali bogaboječi moški in ženske ter z zanimanjem prisluhnili učencem, ki so govorili »v različnih jezikih«. Ko so slišali Petrov govor, tudi njegove ostre besede glede Jezusove smrti, je mnoge od njih »zbodlo v srce«. Kaj naj storijo? Peter je odgovoril: »Pokesajte se in vsak izmed vas naj se v imenu Jezusa Kristusa dá krstiti [. . .] in prejeli boste brezplačni dar, namreč svetega duha.« (Apd. 2:1–4, 36–38)

3. Kaj so na binkoštni dan morali storiti skesani Judje in spreobrnjenci?

3 Razmislimo nekoliko o tem, kaj so verovali Judje in spreobrnjenci, ki so slišali Petrov govor. Jehova so že priznavali za svojega Boga. Poleg tega so iz Hebrejskih spisov vedeli, da je sveti duh dejavna sila, s katero je Bog ustvarjal in delal vse drugo. (1. Mojz. 1:2; Sodn. 14:5, 6; 1. Sam. 10:6; Ps. 33:6) Vendar so morali storiti še nekaj. Morali so doumeti, da se je Bog odločil rešiti ljudi po Jezusu, Mesiju, in ga sprejeti. Zato je Peter poudaril, da se morajo dati krstiti v »imenu Jezusa Kristusa«. Nekaj dni predtem je vstali Jezus zapovedal Petru in drugim, naj krščujejo ljudi »v imenu Očeta in Sina in svetega duha«. (Mat. 28:19, 20) Te besede so imele globok pomen v prvem stoletju in enako je še danes. Kaj pa so pomenile?

V imenu Očeta

4. Kaj je Jehova spremenil glede svojega odnosa do ljudi?

4 Kot smo omenili, so tisti, ki so se odzvali na Petrov govor, že častili Jehova in bili z njim v dobrem odnosu. Skušali so živeti po njegovi Postavi. To je bil tudi razlog, zaradi katerega so mnogi izmed njih, ki so bili iz drugih dežel, sploh prišli v Jeruzalem. (Apd. 2:5–11) Toda malo predtem je Bog nekaj drastično spremenil. Judje zanj niso bili več njegov posebni narod; Božje odobravanje od sedaj naprej ni bilo več odvisno od izpolnjevanja Postave. (Mat. 21:43; Kol. 2:14) Če so torej Petrovi poslušalci hoteli biti še naprej v dobrem odnosu z Jehovom, so morali nekaj ukreniti.

5., 6. Kaj so storili mnogi Judje in spreobrnjenci v prvem stoletju za to, da bi bili v dobrem odnosu z Bogom?

5 Vsekakor se niso smeli odvrniti od Jehova, vira življenja. (Apd. 4:24) Iz Petrovega govora so lahko bolj kot kdaj prej videli, da je Jehova dobrohoten Oče. Poslal je Mesija, da bi jih rešil, poleg tega je bil pripravljen odpustiti celo tistim, ki jim je Peter rekel: »Naj torej vsa Izraelova hiša zagotovo ve, da je Bog prav njega, tega Jezusa, ki ste ga vi pribili na kol, naredil za Gospoda in za Kristusa.« Ti ljudje so torej imeli še dodaten razlog za to, da so cenili, kar je njihov Oče naredil za vse, ki so želeli biti v dobrem odnosu z njim! (Beri Apostolska dela 2:30–36.)

6 Judje in spreobrnjenci so takrat uvideli, da morajo za dober odnos z Jehovom priznati, da jim je rešitev priskrbel po Jezusu. Zato je jasno, da so se morali pokesati za svoje grehe, tudi za tega, da so zavrnili Jezusa in kot skupina postali odgovorni za njegovo smrt. Prav tako je razumljivo, da so se v naslednjih dneh »posvečali [. . .] pouku apostolov«. (Apd. 2:42) Imeli so se možnost in so si tudi želeli »brez zadržkov« bližati »prestolu nezaslužene dobrotljivosti«. (Heb. 4:16)

7. Kako so danes mnogi pričeli drugače gledati na Boga in se dali krstiti v imenu Očeta?

7 V naših dneh je iz Biblije spoznalo resnico o Jehovu na milijone ljudi različnih narodnosti. (Iza. 2:2, 3) Nekateri so bili ateisti oziroma deisti *, vendar so se prepričali, da obstaja Stvarnik, s katerim lahko navežejo pristen odnos. Drugi so častili troedinega boga ali malike. Potem pa so izvedeli, da je samo Jehova vsemogočni Bog, in ga pričeli naslavljati z njegovim osebnim imenom. To je v skladu z Jezusovimi besedami, da se bodo njegovi učenci krstili v imenu njegovega Očeta.

8. Kaj so morali o nebeškem Očetu spoznati tisti, ki niso nič vedeli o Adamovem grehu?

8 Poleg tega so izvedeli, da so od Adama podedovali greh. (Rim. 5:12) To dejstvo je bilo zanje nekaj novega in so ga morali šele sprejeti. Podobni so bili bolnemu človeku, ki se ne zaveda, da je bolan. Morda ima nekatere bolezenske znake, denimo tega, da občasno čuti bolečino. Toda ker mu ni še nihče postavil diagnoze, misli, da mu v resnici nič ne manjka. Vendar dejstva govorijo drugače. (Primerjaj 1. Korinčanom 4:4.) Kaj pa, ko mu postavijo točno diagnozo? Ali ne bi bilo modro, da bi poiskal znano, preizkušeno in učinkovito zdravljenje? Podobno so mnogi potem, ko so spoznali resnico o podedovanem grehu, sprejeli biblijsko »diagnozo« in doumeli, da jim Bog ponuja »zdravilo«. Zato se morajo vsi, ki so odtujeni Očetu, obrniti k Njemu, saj jih on lahko »ozdravi«. (Efež. 4:17–19)

9. Kaj je Jehova storil za to, da bi lahko prišli z njim v dober odnos?

9 Če si že posvetil svoje življenje Bogu Jehovu in se krstil, potem veš, kako čudovito je biti z njim v dobrem odnosu. Sedaj lahko resnično vidiš, kako ljubeč je tvoj Oče Jehova. (Beri Rimljanom 5:8.) Čeprav sta Adam in Eva grešila zoper njega, je prevzel pobudo, da bi njuni potomci, med katere spadamo tudi mi, lahko prišli z njim v dober odnos. Pri tem se je moral spoprijeti z bolečino, ki jo je občutil, ko je videl svojega dragega Sina trpeti in umreti. Ali nam to ne pomaga, da iz ljubezni do njega sprejmemo njegovo oblast in ubogamo njegove zapovedi? Imaš torej razloge za to, da se mu posvetiš in se krstiš, če tega še nisi naredil.

V imenu Sina

10., 11. a) Kaj nam je Jezus omogočil s svojo smrtjo? b) Kaj čutiš do Jezusa, ker je bil pripravljen umreti, da bi nas odkupil?

10 Vrnimo se sedaj k temu, kar je Peter rekel množici. Poudaril je, da je treba priznati Jezusa, kar je neposredno povezano s tem, da se je treba krstiti »v imenu [. . .] Sina«. Zakaj je bilo to pomembno takrat in zakaj je danes? No, če sprejmemo Jezusa in se krstimo v njegovem imenu, pokažemo, da priznavamo njegovo vlogo pri tem, da smo lahko v dobrem odnosu s Stvarnikom. Jezus je moral viseti na mučilnem kolu, da je Jude lahko osvobodil prekletstva Postave; toda s svojo smrtjo je omogočil še nekaj veliko večjega. (Gal. 3:13) Priskrbel je odkupno žrtev za vse človeštvo. (Efež. 2:15, 16; Kol. 1:20; 1. Jan. 2:1, 2) Zato je bil pripravljen prenašati krivice, žalitve, mučenje, navsezadnje pa so ga še usmrtili. Kako hvaležen si za njegovo žrtev? Zamisli si naslednje: Si 12-letni deček in pluješ s Titanikom, ladjo, ki je leta 1912 zadela ob ledeno goro in se potopila. Skočiti želiš v rešilni čoln, vendar je poln. Takrat pa neki moški v čolnu poljubi svojo ženo, skoči nazaj na palubo, tebe pa potisne v rešilni čoln. Kako bi se počutil? Nedvomno bi bil temu človeku zelo hvaležen. Sedaj lahko razumeš, kako se je počutil deček, ki je to v resnici doživel. * Toda Jezus je zate storil nekaj veliko večjega. Umrl je, zato da bi ti lahko živel večno.

11 Kako si se počutil, ko si izvedel, kaj je Božji Sin storil zate? (Beri 2. Korinčanom 5:14, 15.) Verjetno te je prevzela velika hvaležnost. Ta te je spodbudila, da si posvetil svoje življenje Bogu in da ne živiš več »zase, temveč za tistega, ki je za[te] umrl«. S krstom v imenu Sina si pokazal, da se zavedaš, kaj je Jezus naredil zate, in da ga sprejemaš za »Glavnega zastopnika življenja«. (Apd. 3:15; 5:31) V preteklosti nisi bil v tesnem odnosu s svojim Stvarnikom in si bil dejansko brez vsakega pravega upanja. Toda ker veruješ v prelito kri Jezusa Kristusa in si se krstil, si lahko s svojim Očetom v dobrem odnosu. (Efež. 2:12, 13) »Vas, ki ste bili nekdaj odtujeni in sovražniki, ker so bile vaše misli pri delih, ki so bila hudobna,« je napisal apostol Pavel, »vas je zdaj [Bog] po njegovem [Jezusovem] fizičnem telesu, z njegovo smrtjo, spet spravil s seboj. To je storil zato, da bi vas predse postavil svete in brez madeža.« (Kol. 1:21, 22)

12., 13. a) Kako to, da smo bili krščeni v imenu Sina, vpliva na naš odziv, kadar nas kdo užali? b) Kaj si dolžan delati, ker si bil krščen v Jezusovem imenu?

12 Čeprav si se že krstil v imenu Sina, se jasno zavedaš, da imaš še vedno grešna nagnjenja. Dobro je, da imaš to v mislih vsak dan. Na primer, če te kdo prizadene, se lahko spomniš, da sta oba grešnika. Oba potrebujeta Božje odpuščanje in oba bi morala odpuščati. (Mar. 11:25) Jezus je na to opozoril z naslednjo ponazoritvijo: Gospodar je odpisal svojemu sužnju dolg v vrednosti deset tisoč talentov (60 milijonov denarijev). Kasneje pa se ta suženj ni hotel usmiliti drugega sužnja, ki mu je dolgoval 100 denarijev. Jezus je takole sklenil: Jehova ne odpusti tistemu, ki ni pripravljen odpustiti svojemu bratu. (Mat. 18:23–35) S krstom v imenu Sina torej pokažemo, da priznavamo Jezusovo oblast ter si prizadevamo posnemati njegov zgled in živeti po njegovih naukih, kar med drugim pomeni, da smo pripravljeni odpuščati drugim. (1. Pet. 2:21; 1. Jan. 2:6)

13 Ker si nepopoln, Jezusa ne moreš popolnoma posnemati. Toda ker si se posvetil Bogu iz vsega srca, želiš posnemati Jezusa po svojih najboljših močeh. Zaradi tega si vztrajno prizadevaš, da bi odložil staro osebnost in si oblekel novo. (Beri Efežanom 4:20–24.) Če svojega prijatelja spoštuješ, se verjetno skušaš kaj naučiti od njega in posnemati njegove dobre lastnosti. Enako se želiš učiti od Kristusa in ga posnemati.

14. Kako lahko pokažeš, da priznavaš oblast, ki jo ima Jezus kot nebeški Kralj?

14 To, da razumeš, kaj pomeni krstiti se v imenu Sina, pa lahko pokažeš še drugače. Bog je Jezusu »vse podredil pod njegove noge in ga naredil za glavo nad vsem v dobro občine«. (Efež. 1:22) Zato je prav, da pokažeš spoštovanje do tega, kako Jezus vodi Jehovove posvečene služabnike. Kristus uporablja nepopolne ljudi v krščanskih občinah, še posebej duhovno zrele moške – postavljene starešine. Ti možje so postavljeni »za izboljšanje svetih, [. . .] za krepitev Kristusovega telesa«. (Efež. 4:11, 12) Četudi kateri od nepopolnih ljudi naredi kakšno napako, lahko Jezus kot kralj nebeškega Kraljestva ob svojem času in na svoj način uredi zadevo. Ali to verjameš?

15. Na katere blagoslove boš lahko upal potem, ko se boš krstil?

15 Nekateri pa se še niso posvetili Jehovu in se krstili. Če si med njimi, ali se ti glede na zgoraj omenjene misli ne zdi, da bi pokazal razumnost in hvaležnost, če bi priznal Sina? Krst v imenu Sina ti bo odprl vrata do veličastnih blagoslovov. (Beri Janez 10:9–11.)

V imenu svetega duha

16., 17. Kaj pomeni biti krščen v imenu svetega duha?

16 Kaj pomeni biti krščen v imenu svetega duha? Kot smo že omenili, so tisti, ki so na binkošti poslušali Petrov govor, vedeli, kaj je sveti duh. Pravzaprav so lahko na lastne oči videli dokaz, da Bog tega duha še vedno uporablja. Peter je bil denimo eden tistih, ki »so se napolnili s svetim duhom ter začeli govoriti v različnih jezikih«. (Apd. 2:4, 8) Izraz »v imenu« se ne nanaša vedno na ime kake osebe. Danes se denimo marsikaj stori »v imenu vlade«, ki ni oseba. To pomeni, da je nekaj storjeno z odobritvijo vlade. Podobno tisti, ki se krsti v imenu svetega duha, prizna, da sveti duh ni oseba, temveč Jehovova dejavna sila, pokaže pa tudi, da se zaveda vloge, ki jo ima sveti duh v Božjem namenu.

17 Ali ni res, da si izvedel resnico o svetem duhu s preučevanjem Biblije? Spoznal si denimo, da je bila Biblija napisana pod navdihnjenjem svetega duha. (2. Tim. 3:16) Ko si duhovno napredoval, si verjetno še bolj doumel, kaj pomenijo Jezusove besede, da »bo nebeški Oče dal svetega duha tem, ki ga prosijo« – tudi tebi. (Luk. 11:13) Verjetno vidiš delovanje svetega duha v svojem življenju. Če pa se po drugi strani še nisi krstil v imenu svetega duha, so Jezusove besede zate zagotovilo, da boš v prihodnosti, ko boš prejel tega duha, resnično blagoslovljen.

18. Kako so blagoslovljeni tisti, ki se krstijo v imenu svetega duha?

18 Jasno je, da Jehova tudi danes vodi in usmerja krščansko občino po svojem duhu. Ta duh pa pomaga tudi vsakomur med nami pri vsakodnevnih dejavnostih. S tem da smo se krstili v imenu svetega duha, smo med drugim pokazali, da priznavamo njegovo vlogo v svojem življenju in da se mu bomo rade volje pustili voditi. Vendar se nekateri sprašujejo, kako nam lahko uspe živeti skladno s tem, da smo se posvetili Jehovu, in kakšno vlogo ima pri tem sveti duh. To bomo pregledali v naslednjem članku.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 7 Deisti na splošno sicer verjamejo v obstoj Boga, vendar menijo, da se ne zanima za svoje stvarstvo.

^ odst. 10 Glej Prebudite se!, 22. oktober 1981, strani 3–8, v angleščini.

Ali se spomniš?

• Kaj vse zate pomeni to, da si se krstil v imenu Očeta?

• Kaj pomeni krstiti se v imenu Sina?

• Kako lahko pokažeš, da razumeš, kaj pomeni krstiti se v imenu Očeta in Sina?

• Kaj pomeni biti krščen v imenu svetega duha?

[Preučevalna vprašanja]

[Sliki na strani 10]

Kakšen odnos se je ob binkoštih leta 33 n. št. vzpostavil med nebeškim Očetom in novimi Jezusovimi učenci?

[Vir slike]

By permission of the Israel Museum, Jerusalem