Ali dovoliš Jehovu, da ti postavlja vprašanja?

V BIBLIJI je na stotine vprašanj, ki lahko bralcu sežejo globoko v srce. Pravzaprav Bog Jehova rad postavlja vprašanja, da bi ljudi poučil o pomembnih resnicah. Uporabil jih je denimo, ko je skušal Kajna odvrniti od poti, ki je vodila v propad. (1. Mojz. 4:6, 7) Spet drugič je ljudi z vprašanji spodbudil k ukrepanju. Ko je denimo vprašal »Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?«, se je prerok Izaija odzval: »Tukaj sem, pošlji mene!« (Iza. 6:8)

Tudi Jezus, Veliki učitelj, je učinkovito postavljal vprašanja. V evangelijih najdemo več kot 280 njegovih vprašanj. Čeprav je tu in tam z vprašanji utišal tiste, ki so ga kritizirali, pa je z njimi največkrat hotel doseči srce svojih poslušalcev in jih skušal navesti na to, da bi razmislili o svojem duhovnem stanju. (Mat. 22:41–46; Jan. 14:9, 10) Podobno prepričljivo je postavljal vprašanja apostol Pavel, ki je napisal 14 knjig Krščanskih grških spisov. (Rim. 10:13–15) Tako denimo njegovo pismo Rimljanom vsebuje celo kopico vprašanj. Z njimi je hotel bralce navesti na to, da bi spoznali in cenili »globočino Božjega bogastva, modrosti in znanja«. (Rim. 11:33)

Nekatera vprašanja so takšna, da terjajo odgovor, druga pa človeka navedejo na poglobljeno premišljevanje. Slednja je, kot pokažejo evangeliji, precej uporabljal Jezus. Nekoč je denimo posvaril svoje učence: »Pazite, varujte se kvasa farizejev in Heródovega kvasa.« S tem je hotel reči, naj se varujejo njihove hinavščine in lažnih naukov. (Mar. 8:15; Mat. 16:12) Toda oni niso razumeli bistva njegovih besed in so se pričeli prepirati, ker so mislili, da je govoril o kruhu, ki so ga pozabili vzeti s seboj. Bodimo sedaj pozorni na vprašanja, ki jim jih je postavil v nadaljnjem kratkem pogovoru. Vprašal jih je: »Zakaj razpravljate o tem, da nimate kruha? Ali še niste spoznali in dojeli pomena? Ali vam je srce nedovzetno? ‚Oči imate, pa ne vidite? In ušesa imate, pa ne slišite?‘ [. . .] Ali še vedno niste dojeli pomena?« Ta vprašanja so jih navedla k temu, da so razmislili o dejanskem pomenu njegovih besed. (Mar. 8:16–21)

»Jaz te bom vprašal«

Bog Jehova je z vprašanji pomagal Jobu, da je popravil svoje razmišljanje. S številnimi vprašanji, ki mu jih je zastavil, ga je poučil, kako nepomemben je v primerjavi s svojim Stvarnikom. (Job, pogl. 38–41) Ali je Jehova pričakoval, da mu bo Job na vsako vprašanje odgovoril? Pravzaprav ne. Z vprašanji, kot je denimo »Kje si bil, ko sem položil temelje zemlji?«, ga je očitno hotel navesti na razmišljanje in trkati na njegova čustva. Job je po nekaj takšnih vprašanjih ostal praktično brez besed. Rekel je le: »Kaj naj ti odgovorim? Roko si polagam na usta.« (Job 38:4; 40:4) Doumel je, kaj mu Bog hoče povedati, in se je ponižal. Vendar ga Jehova ni hotel zgolj poučiti, naj bo ponižen, temveč mu je tudi želel pomagati, da bi popravil svoje razmišljanje. Zakaj pa je Job moral to storiti?

Job je bil »brezgrajen in pošten«, vendar so njegove besede odkrivale, da se glede nekaterih stvari moti. Na to ga je opozoril Elihu, ko ga je pokaral, »ker je trdil, da je njegova duša pravičnejša od Boga«. (Job 1:8; 32:2; 33:8–12) Zato mu je Jehova z vprašanji pomagal, da si je pridobil pravilen pogled na  stvari. Iz viharja mu je govoril takole: »Kdo zatemnjuje moje namere z besedami brez spoznanja? Prosim, kakor mož si opaši ledja. Jaz te bom vprašal, ti pa me pouči.« (Job 38:1–3) Z nadaljnjimi vprašanji ga je spomnil na svojo neomejeno modrost in moč, ki ju razodevajo njegova čudovita dela. To je Jobu pomagalo, da je pričel bolj kot kdaj prej zaupati v Jehovovo presojo in ravnanje. Kako zelo je moral biti Job presunjen, ko ga je spraševal sam Bog Jehova!

Kako lahko Jehovu dovolimo, da nam postavlja vprašanja

Kako pa je z nami? Ali lahko v Bibliji napisana vprašanja koristijo tudi nam danes? Seveda nam lahko! Če se takrat, ko naletimo nanje, ustavimo in o njih razmislimo, smo lahko v duhovnem smislu bogato nagrajeni. Ravno ta prodorna vprašanja prispevajo k temu, da je Božja Beseda tako učinkovita. »Božja beseda [. . .] ima močan vpliv [. . .] ter je zmožna sprevideti misli in namere srca.« (Heb. 4:12) Da pa bi nam ta vprašanja kar najbolj koristila, si moramo predstavljati, da jih Jehova postavlja nam osebno. (Rim. 15:4) Poglejmo si nekaj primerov.

»Ali ne bo Sodnik vse zemlje storil to, kar je prav?« (1. Mojz. 18:25) To retorično vprašanje je Abraham postavil Jehovu, ko se je ta namenil obsoditi Sodomo in Gomoro. Abraham si ni mogel niti zamisliti, da bi Jehova lahko ravnal krivično – da bi pravičnega usmrtil skupaj s hudobnim. S svojim vprašanjem je pokazal, da je trdno prepričan v Jehovovo pravičnost.

Danes morda nekateri radi razglabljajo o tem, kako bo Jehova sodil v prihodnosti, denimo kdo vse bo preživel harmagedon oziroma kdo bo obujen od mrtvih. Ne dovolimo, da bi nas takšne misli vznemirjale, temveč se raje spomnimo Abrahamovega vprašanja. Če imamo v mislih, da je Jehova dober nebeški Oče, in smo popolnoma prepričani, da je pravičen in usmiljen, kakor je bil prepričan Abraham, si bomo prihranili čas in moči, ki bi ju sicer od nas terjale nepotrebne skrbi, nekoristne debate in dvomi, ki bi nam lahko oslabili vero.

»Kdo od vas lahko s svojo zaskrbljenostjo doda svoji življenjski dobi en komolec?« (Mat. 6:27) Jezus je to vprašanje postavil množici ljudi, med katerimi so bili tudi njegovi učenci, da bi poudaril, kako pomembno je, da zaupajo svoje življenje Jehovovim ljubečim rokam. Zadnji dnevi te hudobne stvarnosti dajejo ljudem veliko razlogov za zaskrbljenost, toda če se preobremenjujemo s skrbmi,  si s tem ne bomo podaljšali življenja niti si ga ne bomo izboljšali.

Če nas skbi zase oziroma za naše drage, nam lahko to, da se spomnimo tega Jezusovega vprašanja, pomaga, da stvari, katerih nas je strah, vidimo v pravi luči. Zaradi tega bomo lažje nehali skrbeti in razmišljati negativno, saj je to duševno, čustveno in fizično izčrpavajoče. Jezus nam je zagotovil, da se naš nebeški Oče, ki hrani ptice neba in oblači poljsko rastlinje, povsem zaveda, kaj potrebujemo. (Mat. 6:26–34)

»Ali lahko kdo vzame ogenj v svoje naročje, ne da bi se mu oblačila zažgala?« (Preg. 6:27) Prvih devet poglavij knjige Pregovori vsebuje veliko nasvetov, ki jih je oče namenil svojemu sinu in so polni praktične modrosti. Gornje vprašanje opozarja na grenke posledice prešuštva. (Preg. 6:29) Če bi se zalotili, da smo se pričeli s kom spogledovati ali pa gojiti napačne spolne želje, bi se nam moral oglasiti alarm in v mislih bi nam moralo pričeti odzvanjati to vprašanje. Načeloma pa bi si ga človek moral zastaviti vsakič, ko je v skušnjavi, da bi storil kaj nespametnega. Kako dobro to vprašanje potrjuje praktično biblijsko načelo »Kar namreč človek seje, to bo tudi žel«! (Gal. 6:7)

»Kdo si ti, da sodiš tujega hišnega služabnika?« (Rim. 14:4) Pavel je v svojem pismu Rimljanom razpravljal o problemih, do katerih je prišlo v občini v prvem stoletju. Nekateri kristjani, ki so bili iz različnih kultur, so radi presojali odločitve in dejanja sovernikov. Pavel jih je s tem vprašanjem spodbudil, naj drug drugega brez zadržkov sprejemajo in prepustijo sojenje Jehovu.

Jehovovo ljudstvo danes podobno sestavljajo posamezniki z zelo različno preteklostjo. Vendar med nami vlada občudovanja vredna enotnost. Ali prispevaš k tej enotnosti? Če radi kritiziramo ravnanje drugih, ki so se odločili po svoji vesti, bi bilo prav zares modro, da bi si postavili vprašanje, ki ga je izrekel apostol Pavel!

Vprašanja nam pomagajo, da se zbližamo z Jehovom

Teh nekaj zgledov pokaže, kakšno moč imajo vprašanja iz Božje Besede. Če poleg tega razmislimo tudi o sobesedilu vsakega vprašanja, lažje vidimo, kako lahko njegovo sporočilo praktično uporabimo v svojem življenju. Med branjem Biblije pa bomo opazili še druga koristna vprašanja. (Glej okvir na 14. strani.)

Če bomo dovolili, da se nas bodo prodorna vprašanja, zapisana v Božji Besedi, močno dotaknila, bomo svoj um in srce lažje uskladili z Jehovovimi pravičnimi potmi. Job je potem, ko mu je Jehova nehal postavljati vprašanja, dejal: »Moje uho je slišalo o tebi, zdaj pa te moje oko vidi.« (Job 42:5) Da, Jehova mu je postal še stvarnejši – kakor da bi ga dejansko imel pred svojimi očmi. Učenec Jakob je to misel kasneje izrazil takole: »Približajte se Bogu, in se vam bo približal.« (Jak. 4:8) Dovolimo torej, da nam vsi deli Božje Besede, tudi vprašanja, pomagajo duhovno rasti in vse jasneje »videti« Jehova!

[Okvir na strani 14]

Kako ti lahko premišljevanje o teh vprašanjih pomaga, da si pridobiš Jehovov pogled na stvari?

▪ »Ali so Jehovu tako všeč žgalne daritve in žrtve kakor to, da se uboga Jehovov glas?« (1. Sam. 15:22)

▪ »On je ta, ki je oblikoval oko – pa sam ne bi videl?« (Ps. 94:9)

▪ »Če si ljudje prizadevajo za lastno slavo, ali je to slava?« (Preg. 25:27)

▪ »Ali se upravičeno jeziš?« (Jona 4:4)

▪ »Kaj namreč človeku koristi, če si pridobi ves svet, svojo dušo pa izgubi?« (Mat. 16:26)

▪ »Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni?« (Rim. 8:35)

▪ »Kaj pa imaš, česar nisi prejel?« (1. Kor. 4:7)

▪ »Kakšno zvezo ima svetloba s temo?« (2. Kor. 6:14)

[Slika na strani 15]

Kaj se je iz Jehovovih vprašanj naučil Job?