Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Jehova želi, da bi bil »živ in zdrav«

Jehova želi, da bi bil »živ in zdrav«

Jehova želi, da bi bil »živ in zdrav«

KO BO prišlo do najbolj nevarnih razmer v vsej človeški zgodovini, bo Vsemogočni Bog poskrbel, da bodo vsi, ki jim je naklonjen, »na varnem«. (Iza. 26:20) Jehova pa je že od nekdaj želel zaščititi ljudi pred tem, da bi se jim kaj zgodilo. Ker je v njem »vir življenja«, gleda na vse ljudi kot na dragocene in vredne zaščite. (Ps. 36:9)

Zvesti Božji služabniki iz davnine so gledali na življenje enako kakor Bog. Glede na 1. Mojzesovo 33:18 je Jakob poskrbel za to, da je bil s svojo družino na koncu nevarnega potovanja »živ in zdrav«. Po zaščito se je obračal na Jehova, obenem pa je tudi naredil, kar je bilo v njegovi moči, da bi obvaroval vse, ki so potovali z njim. (1. Mojz. 32:7, 8; 33:14, 15) Tudi mi lahko, če ravnamo po biblijskih načelih, zaščitimo sebe in druge. Poglejmo si, kako lahko ta načela upoštevajo tisti, ki sodelujejo pri gradnji kraljestvenih dvoran in podobnih projektih ter pomagajo ob naravnih nesrečah.

Varnostni ukrepi pod Mojzesovo postavo

Varnost je v Mojzesovi postavi zavzemala pomembno mesto. Kdor je denimo gradil hišo, je moral ob robu strehe narediti še ograjo oziroma nizek zid. Ker so bili ljudje pogosto na ravnih strehah svojih domov, jih je ograja varovala pred tem, da bi padli s hiše. (1. Sam. 9:26; Mat. 24:17) Če se je zgodila nesreča, ker lastnik hiše ni upošteval tega zakona, je bil ta pred Jehovom odgovoren za posledice. (5. Mojz. 22:8)

Kazenski ukrepi, navedeni v Postavi, so veljali tudi za poškodbe, ki so jih ljudem prizadejale domače živali. Če je denimo bik koga do smrti prebodel, ga je moral lastnik ubiti, da bi pred njim obvaroval druge ljudi. Ker mesa ni mogel pojesti oziroma ga prodati za hrano, je zaradi tega, ker ga je ubil, imel precejšnjo škodo. Kaj pa se je zgodilo, če lastnik ni pazil na bika, ki je že poškodoval človeka? Če je ta bik kasneje koga ubil, sta morala umreti tako bik kot tudi njegov lastnik. Ta zakon je dal misliti vsakomur, ki je bil glede svoje živine lahkomiseln. (2. Mojz. 21:28, 29)

Postava je spodbujala ljudi tudi k temu, da so ustrezno skrbeli za orodje. Mnogi Izraelci so les za drva sekali s sekiro. Če je železno rezilo po nesreči zletelo z lesenega ročaja in ubilo koga, ki je stal v bližini, je moral tisti, ki je sekal drva, zbežati v zavetno mesto. Tam je ta nenamerni ubijalec moral ostati do smrti velikega duhovnika, zaradi česar je bil lahko dolga leta ločen od svoje družine in doma. Ta zakon je Izraelce spominjal na to, da je Jehovu življenje sveto. Človek, ki je na življenje gledal tako kakor Bog, je imel svoje orodje v dobrem stanju in ga je pazljivo uporabljal. (4. Mojz. 35:25; 5. Mojz. 19:4–6)

Jehova je s takšnimi zakoni jasno pokazal, da želi, da bi njegovo ljudstvo skrbelo za varnost znotraj in zunaj doma. Tisti, ki so druge poškodovali ali celo ubili, četudi po nesreči, so mu morali za to odgovarjati. Jehova ni spremenil svojega pogleda na te stvari. (Mal. 3:6) Še vedno želi, da bi pazili na to, da ne bi poškodovali sebe in drugih. To še posebej velja takrat, ko gradimo in vzdržujemo stavbe, namenjene pravemu čaščenju.

Varnost pri gradnji

Na gradnjo oziroma vzdrževanje kraljestvenih dvoran, zborskih dvoran in podružničnih prostorov gledamo kot na veliko prednost. Enako lahko rečemo za obnavljanje ali gradnjo objektov, ki so bili poškodovani ali uničeni v naravnih nesrečah. Svoje delo želimo vedno dobro opravljati, saj bi lahko bila površnost že pri preprostih opravilih nevarna tako za nas kot tudi za druge. (Prid. 10:9) Zares, če smo navajeni pri delu vedno paziti na varnost, se lahko ognemo marsikateri poškodbi.

V Bibliji piše: »Mladeničem je njihova moč v lepoto in starcem siva glava v okras.« (Preg. 20:29) Mladostne moči so potrebne pri težjem delu. Sive glave – tisti, ki so mojstri kake obrti – pa opravijo zaključna dela. Poleg tega so bili ti, ki so danes starejši, nekoč pri močeh, tako da so opravljali težja dela. Če šele kratek čas pomagaš pri gradbenih projektih, jih opazuj pri delu in upoštevaj njihova navodila. Ti izkušeni bratje te bodo, če boš le hotel, naučili marsičesa – denimo, kako pazljivo ravnati z nevarnimi snovmi in dvigovati težka bremena. Tako boš pri delu učinkovit, vesel in varen.

Delavci na gradbišču morajo biti vselej pazljivi, saj se tam kar naprej kaj spreminja. Tam, kjer so bila prej trdna tla, je sedaj morda luknja. Kdo iz ekipe je mogoče premaknil lestev, desko ali vedro z barvo. Če nisi pozoren, se lahko hitro poškoduješ. Ponavadi predpisi določajo, da morajo delavci na gradbišču nositi zaščitno opremo. Zaščitna očala, čelada in primerni čevlji te lahko zaščitijo pred mnogimi nevarnostmi. Vendar te bodo ščitili samo, če bodo v dobrem stanju in če jih boš imel na sebi.

Mnoga orodja se zdijo na prvi pogled preprosta za uporabo, toda da bi znali z njimi varno in spretno rokovati, nam mora kdo pokazati, kako jih uporabljati, zatem pa potrebujemo še veliko prakse. Če z določenim orodjem še nimaš izkušenj, povej to bratu, ki nadzoruje delo. Poskrbel bo, da te bo kdo naučil, kako ga uporabljati. Če si skromen oziroma se zavedaš svojih omejitev, imaš zaželeno lastnost. Pravzaprav je ta lastnost nujna, če nočeš pri gradnji poškodovati sebe in drugih. (Preg. 11:2)

Glavni vzrok poškodb pri gradbenih delih so padci. Preden se povzpneš na lestev oziroma zidarski oder, preveri, ali je v dobrem stanju in ali je bilo poskrbljeno za vse varnostne ukrepe. Predpisi morda zahtevajo, da mora biti tisti, ki dela na zidarskem odru ali na strehi, pripet z varovalnim pasom oziroma ga mora varovati zaščitna ograja. Če te kaj zanima glede dela na višini, o tem povprašaj nadzornika gradbišča. *

Ker po svetu narašča število ljudi, ki služijo Jehovu, je potrebnih vedno več kraljestvenih dvoran in drugih objektov, namenjenih pravemu čaščenju. Tisti, ki vodijo gradnjo kraljestvenih dvoran in podobnih objektov, so odgovorni za varnost Jehovovih dragocenih služabnikov, ki delajo pod njihovim nadzorom. (Iza. 32:1, 2) Če imaš prednost dajati navodila bratom in sestram, ki sodelujejo pri gradbenem projektu, nikoli ne pozabi na njihovo varnost. Skrbi za to, da je na gradbišču vse na svojem mestu in da na njem ni nepotrebne navlake. Tiste, ki se ne zmenijo dovolj za varnost, prijazno, a odločno spomni na varnostne ukrepe. Mladim oziroma neizkušenim ne dovoli iti na nevarne predele gradbišča. Vnaprej predvidi, s katerimi tveganji pri delu se bodo morda morali spoprijeti člani delovne ekipe, in jih nanje pripravi. Ne pozabi, da je naš cilj dokončati projekt brez poškodb.

Vloga ljubezni

Pri gradnji kraljestvenih dvoran in drugih stavb, namenjenih pravemu čaščenju, je treba opraviti tudi dela, ki utegnejo biti nevarna. Zato morajo biti vsi, ki delajo na takšnih projektih, previdni. Če boš upošteval biblijska načela, ravnal po navodilih, ki jih dobiš, in uporabljal zdravo presojo, boš prispeval k svoji varnosti in varnosti sodelavcev.

Zakaj pa naj bi nam bilo tako zelo mar za varnost? Zaradi ljubezni. Ker ljubimo Jehova, cenimo življenje tako, kakor ga ceni on. Ljubezen do ljudi pa nas odvrača od kakršnega koli lahkomiselnega ravnanja, s katerim bi lahko druge ogrozili. (Mat. 22:37–39) Naredimo torej vse, kar je v naši moči, da bi bil na koncu gradbenega projekta vsakdo »živ in zdrav«.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 14 Glej okvir »Varnostni ukrepi pri delu na lestvi« na strani 30.

[Okvir/slika na strani 30]

Varnostni ukrepi pri delu na lestvi

V zadnjem letu se je v Združenih državah Amerike zaradi padca z lestve poškodovalo več kot 160.000 delavcev, 150 pa jih je zaradi tega umrlo. V Sloveniji pa se je leta 2008 zaradi padca na lestvi ali z nje poškodovalo 348 delavcev, eden pa je umrl. Ne glede na to, kje živiš in delaš, ti bodo naslednji napotki lahko pomagali, da ne bi kdaj padel z lestve.

◇ Ne uporabljaj lestve, ki je nestabilna ali poškodovana, niti je ne popravljaj. Daj jo uničiti.

◇ Vse lestve imajo določeno nosilnost. Pazi, da tvoja teža skupaj z orodjem in materialom ne presega nosilnosti lestve.

◇ Postavi lestev na ravno, trdno podlago. Ne postavi je na površino, ki ni stabilna, kot je denimo gradbeni oder, vedro ali zaboj.

◇ Ko se vzpenjaš ali spuščaš po lestvi, bodi vedno obrnjen z obrazom proti njej.

◇ Ne stoj in ne sedi na vrhnjih dveh prečkah lestve.

◇ Lestev, po kateri želiš priti na streho oziroma z nje, mora biti tako dolga, da njen vrh sega vsaj en meter čez rob strehe, ob katero je prislonjena. Da lestev ne bi zdrsnila, jo priveži ali pa pred njo zabij desko. Če tega ne moreš storiti, naj ti lestev kdo drži, medtem ko boš delal na njej. Lestev pričvrsti tudi na vrhu, da ne bi zdrsnila vstran.

◇ Delovnega odra nikoli ne naredi tako, da bi na prečke dveh lestev položil desko.

◇ Če bi pri delu na višini preveč iztegoval roke in noge, bi lahko lestev postala nestabilna. Ogibaj se takšnega nevarnega ravnanja. Lestev raje pogosto premikaj, tako da boš čim bližje svojemu delu.

◇ Če moraš opraviti delo na lestvi pred zaprtimi vrati, namesti na vrata opozorilo in jih zakleni. Če to ni mogoče, naj kdo stoji pri vratih in opozarja ljudi, ki morajo skozi.

◇ Ne dovoli, da bi bila na lestvi hkrati dva človeka, razen če je temu namenjena. *

[Podčrtna opomba]

^ odst. 33 Dodatne napotke za delo na lestvi lahko najdeš v Prebudite se!, 8. avgust 1999, stran 22–24.

[Slika na strani 29]

Po Mojzesovi postavi je morala biti streha ograjena.