Odvrnimo oči od tega, kar je ničvredno!
Odvrnimo oči od tega, kar je ničvredno!
»Odvrni moje oči od ničvrednih stvari! Ohrani me pri življenju na svoji poti!« (PS. 119:37)
1. Kako pomembno darilo je vid?
VID je resnično dragoceno darilo! Omogoča nam, da v hipu zaznamo svojo okolico, in to trodimenzionalno ter v barvah. Opazimo lahko drage prijatelje kot tudi preteče nevarnosti. Z njim lahko zaznamo lepoto, občudujemo čudesa stvarstva in vidimo dokaze o Božjem obstoju in slavi. (Ps. 8:3, 4; 19:1, 2; 104:24; Rim. 1:20) Ker je vid tako pomembno sredstvo za posredovanje informacij umu, ima važno vlogo pri spoznavanju Jehova in pri tem, da si krepimo vero vanj. (Joz. 1:8; Ps. 1:2, 3)
2. Zakaj bi morali paziti na to, kaj gledamo, in kaj se lahko naučimo iz psalmistove iskrene prošnje?
2 To, kar vidimo, pa nam je lahko tudi v škodo. Ker med vidom in umom obstaja zelo močna povezava, lahko to, kar vidimo, v našem srcu vzbudi oziroma okrepi hotenja ali želje. V tem izprijenem in sebičnem svetu, ki mu vlada Satan Hudič, smo kar naprej bombardirani s propagando in prizori, ki bi nas zlahka zapeljali na stranpot, pa četudi bi jim namenili le bežen pogled. (1. Jan. 5:19) Zato ni nič čudnega, da je psalmist rotil Boga: »Odvrni moje oči od ničvrednih stvari! Ohrani me pri življenju na svoji poti!« (Ps. 119:37)
Kako nas lahko oči zapeljejo
3.–5. Katere biblijske pripovedi pokažejo, kako nevarno je pustiti očem, da nas zapeljejo?
3 Poglejmo, kaj se je zgodilo prvi ženski, Evi. Satan ji je dejal, da se ji bodo »odprle oči«, če bo jedla sadež »z drevesa spoznanja dobrega in slabega«. Evo so besede, da se ji bodo oči »odprle«, nedvomno pritegnile. Prepovedani sad pa jo je pričel še bolj mikati, ko je videla, »da je [. . .] dober za jed in mikaven za oči, da, [. . .] privlačen za oči«. Ker je drevo hrepeneče gledala, je navsezadnje prelomila Božjo zapoved. Tudi njen mož Adam je postal neposlušen Bogu, kar je imelo za človeštvo katastrofalne posledice. (1. Mojz. 2:17; 3:2–6; Rim. 5:12; Jak. 1:14, 15)
4 Tudi na nekatere angele v Noetovih dneh je vplivalo to, kar so gledali. V 1. Mojzesovi 6:2 piše o njih naslednje: »Sinovi pravega Boga [so] opazili, da so človeške hčere lepe, pa so si jih jemali za žene, in to vse, ki so si jih izbrali.« Ko so poželjivo gledali človeške hčere, se je v njih vzbudila nenaravna želja po spolnih odnosih z ljudmi. Kasneje so se iz njihovih zvez z ženskami rodili nasilni potomci. Ker se je hudobija med ljudmi zelo razbohotila, je Bog pokončal vse razen Noeta in njegove družine. (1. Mojz. 6:4–7, 11, 12)
5 Stoletja kasneje so Izraelca Ahana njegove oči zapeljale, da je ukradel nekaj predmetov iz osvojene Jerihe. Jehova je predtem ukazal, naj vse stvari v mestu uničijo, razen nekaterih, ki so jih morali dati v njegovo zakladnico. Izraelce je posvaril, naj se varujejo reči, ki so odrejene za uničenje, da si jih ne bi poželeli in jih vzeli iz mesta. Ker Ahan ni ubogal, so bili Izraelci zatem pri Aju poraženi in v boju jih je veliko padlo. Ahan ni priznal, da je kradel, dokler ni bil razgaljen. »Ko sem med plenom zagledal [te predmete],« je dejal Ahan, »sem si to zaželel, pa sem vzel.« Zaradi želje svojih oči je bil uničen skupaj z »vsem, kar je bilo njegovega«. (Joz. 6:18, 19; 7:1–26) Ahan si je v srcu želel to, kar je bilo prepovedano.
Nujna je samodisciplina
6., 7. Katero od »nakan« Satan pogosto uporablja, da bi nas zapeljal, in kako jo izkoriščajo oglaševalci?
6 Satan danes izkuša ljudi podobno, kakor je Evo, neposlušne angele in Ahana. »Želje oči« so od vseh »nakan«, s katerimi Satan zapeljuje ljudi, najučinkovitejše. (2. Kor. 2:11; 1. Jan. 2:16) Današnji oglaševalci zelo dobro vedo, kako močan vpliv ima na ljudi to, kar je privlačno za oči. »Od vseh čutov lahko vid človeka najbolj zapelje,« pravi eden od vodilnih evropskih strokovnjakov za trženje. »Vid pogosto nadvlada druge čute in nas lahko navede, da ravnamo v nasprotju z vsako logiko.«
7 Nič čudnega torej, da nas oglaševalci bombardirajo s prizori, ki so zelo domiselno posneti, zato da bi na nas naredili kar največji vtis in nam vzbudili željo po stvareh oziroma storitvah, ki nam jih ponujajo. Raziskovalec iz Združenih držav Amerike, ki je preučeval vpliv oglasov na ljudi, je dejal, da »namen oglasov ni predvsem ta, da bi nas z neko stvarjo seznanili, temveč da bi v nas vzbudili čustven odziv in nas navedli k dejanjem«. V oglasih se pogosto pojavljajo tudi izzivalni spolno obarvani prizori. Zelo pomembno je torej, da pazimo, kaj gledamo in čemu dovolimo, da pride v naš um in srce.
8. Kako nas Biblija opozarja, da moramo paziti na to, kaj gledamo?
8 Pravi kristjani nismo neobčutljivi za želje oči in mesa. Zato nas Božja Beseda spodbuja, naj nadzorujemo svoje oči in želje. (1. Kor. 9:25, 27; beri 1. Janezovo 2:15–17.) Pravični Job se je zavedal, da obstaja močna povezava med tem, kar vidimo, in tem, kar si želimo. Rekel je: »S svojimi očmi sem sklenil zavezo. Kako bi se potem lahko oziral po devici?« (Job 31:1) Job ni bil samo odločen, da se nobene ženske ne bo nemoralno dotaknil, ampak da si niti ne bo dovolil premišljevati o tem, da bi to storil. Jezus je poudaril, da svojega uma ne bi smeli omadeževati z nemoralnimi mislimi, ko je rekel: »Vsak, ki gleda žensko, tako da do nje začuti strast, je v svojem srcu že prešuštvoval z njo.« (Mat. 5:28)
Ničvredne stvari, ki bi se jih morali ogibati
9. a) Zakaj moramo biti še posebej previdni, ko uporabljamo internet? b) Kako lahko na človeka vpliva že bežen pogled na pornografski prizor?
9 V današnjem svetu je vedno bolj običajno, da ljudje gledajo pornografijo, in to še zlasti na internetu. Pravzaprav nam tam pornografije niti ni treba iskati – najde nas kar sama! Kako pa? Na ekranu se utegne na vsem lepem pojaviti oglas z zapeljivo sliko. Ali pa se pri nedolžnem pregledovanju elektronske pošte nenadoma pojavi okno s pornografskim prizorom, ki ga je težko zapreti. Četudi je človek takšno sliko videl le za trenutek, preden jo je zbrisal, se mu je že vtisnila v um. Že bežen stik z pornografijo ima lahko žalostne posledice. Posamezniku se lahko prične oglašati slaba vest in se mora truditi, da bi si nemoralni prizor izbrisal iz misli. Še na slabšem pa je tisti, ki takšen prizor kar gleda. S tem namreč kaže, da v svojem srcu še ni zatrl napačnih želja. (Beri Efežanom 5:3, 4, 12; Kol. 3:5, 6)
10. Zakaj otroci pričnejo gledati pornografijo in kako lahko to nanje vpliva?
10 Otroci lahko pričnejo gledati pornografijo iz čiste radovednosti. To lahko trajno zaznamuje njihov pogled na spolnost. Kot piše v nekem poročilu, so posledice različne – od tega, da ima otrok izkrivljen pogled na to, kaj je normalno v spolnosti, pa do tega, »da težko ohranja zdrav, ljubeč odnos; ima nestvaren pogled na ženske in je morda tudi zasvojen s pornografijo, kar ga lahko ovira pri učenju ter načenja prijateljstva in družinske odnose«. Še bolj razdiralno pa lahko pornografija kasneje vpliva na njegov zakon.
11. Povej kak primer, ki pokaže, kako nevarno je gledati pornografijo.
11 Neki krščanski brat se svoje preteklosti, preden je postal Priča, spominja takole: »Pornografije se je bilo od vsega, s čimer sem bil zasvojen, najtežje odvaditi. Ob najbolj nepričakovanih trenutkih se mi pred očmi znova pojavijo te podobe; sproži jih kak vonj, določena glasba, nekaj, kar zagledam pred seboj, ali pa že samo, da mi misli zatavajo. S tem se vsak dan in nenehno borim.« Neki drug brat je v otroštvu, kadar staršev ni bilo doma, gledal pornografske revije svojega očeta, ki ni bil Priča. Napisal je: »Kako strašno so te slike vplivale na moj mladi um! Celo sedaj, po 25 letih, so nekateri od teh prizorov še vedno močno zasidrani v možganih. Ne glede na to, kako močno se trudim, da bi jih odgnal, so še vedno tam. To me navdaja z občutkom krivde, čeprav o njih ne premišljujem.« Kako modro je torej, da ne gledamo ničvrednih stvari, saj se s tem ognemo takšnim obremenjujočim občutkom! Kaj moramo zato storiti? »Zasužnjimo vsako misel, da jo naredimo poslušno Kristusu.« (2. Kor. 10:5)
12., 13. Katerih ničvrednih stvari naj kristjan ne bi gledal in zakaj ne?
12 Naslednja »ničvredna« stvar, ki se je moramo ogibati, je razvedrilo, ki pridobitništvo in okultizem prikazuje kot nekaj dobrega, ali pa razvedrilo, ki prikazuje nasilje, prelivanje krvi in smrt. (Beri Psalm 101:3.) Krščanski starši so pred Jehovom odgovorni, da skrbno izbirajo, kaj dovolijo gledati v svojem domu. Seveda se ne bi noben pravi kristjan namerno pričel ukvarjati s spiritizmom. Vendar bi se starši morali zavedati, da številni filmi, televizijske oddaje, videoigre ter celo komedije in otroške pravljice poveličujejo nadnaravno. (Preg. 22:5)
13 Ne glede na to, ali smo mlajši ali starejši, naše oči ne bi smele uživati v nasilnih videoigrah, ki prikazujejo ubijanje in prelivanje krvi. (Beri Psalm 11:5.) Ne bi smeli dovoliti, da bi se naš um pričel ukvarjati s čimer koli, kar Jehova obsoja. Ne pozabimo, da Satan želi vplivati na naše misli. (2. Kor. 11:3) Podobno bi bilo škodljivo, če bi se pretirano posvečali razvedrilu, ki je sicer sprejemljivo, vendar bi nam kradlo čas, namenjen družinskemu čaščenju, vsakodnevnemu branju Biblije in pripravi na shode. (Fil. 1:9, 10)
Posnemajmo Jezusa
14., 15. Kaj je Satan uporabil, ko je tretjič skušal Jezusa, in zakaj mu je nakana spodletela?
14 V tem hudobnem svetu na žalost ne moremo vselej preprečiti, da nam ne bi pred oči prišlo kaj ničvrednega. Ničvredne stvari so se pojavile celo pred Jezusovimi očmi. Ko je Satan tretjič skušal Jezusa navesti na to, da bi ravnal v nasprotju z Božjo voljo, ga je »vzel s seboj na neobičajno visoko goro in mu pokazal vsa kraljestva sveta in njihovo slavo«. (Mat. 4:8) Zakaj je to storil? Nedvomno je hotel izkoristiti močan vpliv vida. Upal je, da se bo Jezus ob pogledu na veličastna kraljestva sveta omehčal in se vdal želji po tem, da bi imel pomemben položaj v svetu. Kako se je Jezus odzval?
15 Jezus ni začel premišljevati o tej mamljivi ponudbi. Ni dovolil, da bi v njegovem srcu pričele rasti napačne želje. Zato je zavrnil Hudičevo ponudbo, ne da bi mu bilo treba o tem sploh razmišljati. Nemudoma ga je zavrnil. »Poberi se, Satan!« mu je ukazal. (Mat. 4:10) Jezus je imel pred očmi svoj odnos z Jehovom, poleg tega je ravnal skladno s tem, kar je bil smisel njegovega življenja – da izpolnjuje Božjo voljo. (Heb. 10:7) Zato je Satanu nakana spodletela.
16. Kaj se lahko naučimo od Jezusa glede tega, kako se upreti Satanovim skušnjavam?
16 Od Jezusa se lahko veliko naučimo. Prvič, nihče ni imun za Satanove taktike. (Mat. 24:24) Drugič, to, kar gledamo, lahko okrepi želje našega srca, bodisi dobre bodisi slabe. Tretjič, Satan si na vse kriplje prizadeva izkoristiti »želje oči«, da bi nas zapeljal na stranpot. (1. Pet. 5:8) In četrtič, tudi mi se lahko upremo Hudiču, še posebej če ukrepamo nemudoma. (Jak. 4:7; 1. Pet. 2:21)
Naj bo naše oko »preprosto«
17. Zakaj se je šele takrat, ko pridemo v stik s čim, kar je ničvredno, nespametno odločati o tem, kaj bomo storili?
17 Ob posvetitvi smo Jehovu pravzaprav svečano obljubili, da se bomo obračali proč od ničvrednih stvari. Ko smo se zaobljubili, da bomo izpolnjevali Božjo voljo, smo pokazali, da se strinjamo s psalmistom, ki je rekel: »Od vsake slabe steze zadržujem svoje noge, da bi izpolnjeval tvojo besedo.« (Ps. 119:101) Ne bi bilo modro, če bi se o tem, kaj naj storimo, pričeli odločati šele takrat, ko nam pred oči že pridejo ničvredne stvari. Dobro vemo, kaj Sveto pismo obsoja. Poleg tega poznamo Satanove nakane. Kdaj je Satan nagovarjal Jezusa, naj spremeni kamenje v hlebce kruha? Potem ko se je postil 40 dni in noči in je zato »postal lačen«. (Mat. 4:1–4) Satan lahko zazna, kdaj smo šibki in bolj dovzetni za to, da podležemo skušnjavi. Zato bi morali o tem, kaj storiti, ko se srečamo s čim ničvrednim, dobro razmisliti že sedaj. S tem ne odlašajmo! Če bomo imeli vsak dan v mislih, da smo posvečeni Jehovu, bomo trdno odločeni, da se bomo obrnili proč, ko bomo prišli v stik s čim, kar je ničvredno. (Preg. 1:5; 19:20)
18., 19. a) Kakšna je razlika med »preprostim« in »hudobnim« očesom? b) Zakaj je pomembno, da premišljujemo o stvareh, ki so v resnici nekaj vredne, in kateri nasvet glede tega najdemo v Filipljanom 4:8?
18 Vsak dan se srečujemo z več in več za oko privlačnimi stvarmi, ki nas lahko odvrnejo od tega, kar je v resnici nekaj vredno. Zato je bolj kot kdaj prej pomembno, da si vzamemo k srcu Jezusov opomin, naj bo naše oko »preprosto«. (Mat. 6:22, 23) »Preprosto« oko je povsem osredinjeno na eno samo stvar – na izpolnjevanje Božje volje. Nasprotno pa je »hudobno« oko prekanjeno, pohlepno in ga pritegnejo stvari, ki so ničvredne.
19 Ne pozabimo, da naše oči »hranijo« naš um, um pa naše srce. Zato je zares pomembno, da smo osredinjeni na stvari, ki so resnično nekaj vredne. (Beri Filipljanom 4:8.) Še naprej prosimo Jehova, tako kakor ga je psalmist: »Odvrni moje oči od ničvrednih stvari!« Ko si bomo zatem prizadevali ravnati v skladu s to molitvijo, bomo lahko prepričani, da nas bo Jehova ohranil »pri življenju na svoji poti«. (Ps. 119:37; Heb. 10:36)
Kaj smo si zapomnili?
• Kakšna je povezava med očmi, umom in srcem?
• Zakaj je nevarno gledati pornografijo?
• Zakaj je pomembno imeti »preprosto« oko?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 23]
Katerih ničvrednih stvari naj kristjani ne bi gledali?