Bratje, sejte v prid duhu in se potegujte za odgovornosti v občini!

»Kdor [. . .] seje v prid duhu, bo od duha žel večno življenje.« (GAL. 6:8)

1., 2. Kako se izpolnjujejo besede iz Mateja 9:37, 38 in koga zato potrebujejo občine?

ŽIVIMO v času, ki se bo za vso večnost zapisal v zgodovino! Delo, ki ga je napovedal Jezus Kristus, je v polnem razmahu. »Žetev je res velika, delavcev pa malo,« je rekel Jezus. »Zato Gospodarja žetve prosite, naj na svojo žetev pošlje delavce.« (Mat. 9:37, 38) Bog Jehova odgovarja na takšne molitve tako kakor še nikoli doslej. V službenem letu 2009 se je število občin Jehovovih prič po svetu povečalo za 2031, tako da jih je sedaj 105.298. Vsak dan se povprečno krsti 757 posameznikov!

² Zaradi takšne rasti občine potrebujejo usposobljene brate, ki bi poučevali člane občine in kot pastirji skrbeli zanje. (Efež. 4:11) Jehova je v preteklih desetletjih spodbudil srce mnogih usposobljenih moških, da so pričeli skrbeti za njegovo čredo, in prepričani smo, da bo to delal še naprej. Prerokba iz Miha 5:5 nam zagotavlja, da bo imelo Božje ljudstvo v zadnjih dneh »sedem pastirjev« in »osem vojvod«, kar pomeni, da bo v občini precej sposobnih moških, ki bodo sprejeli večje odgovornosti.

3. Pojasni, kaj pomeni sejati »v prid duhu«?

³ Kaj ti lahko kot krščenemu Jehovovemu pričevalcu vzbudi željo po tem, da bi se potegoval za službene prednosti? Predvsem to, da »seje[š] v prid duhu«. (Gal. 6:8) To med drugim pomeni, da živiš tako, da ne oviraš delovanja svetega duha. Bodi odločen, da ne boš »sej[al] v prid svojemu mesu«. Ne dovoli, da bi želja po ugodju, brezdelju in razvedrilu prevladala nad željo po tem, da bi naredil več za Jehova. Vsi kristjani bi morali sejati »v prid duhu« in moški, ki tako ravnajo, se lahko sčasoma usposobijo za prednosti v občini. Ker danes marsikje potrebujejo več strežnih služabnikov in starešin, je ta članek namenjen še zlasti krščanskim moškim. Zato vas, bratje, spodbujamo, da o tem premislite in glede tega tudi molite.

Poteguj se za lepo delo

4., 5. a) Za katero prednost v občini naj bi se potegovali krščeni moški? b) Kako lahko bratje pokažejo, da si prizadevajo za prednosti?

⁴ Krščanski moški ne postane kar avtomatično nadzornik. Za to »lepo delo« se mora potegovati. (1. Tim. 3:1) To med drugim pomeni, da služi sovernikom, to pa tako, da iskreno skrbi za njihove potrebe. (Beri Izaija 32:1, 2.) Moški, ki se poteguje za prednosti s pravimi motivi, ne hrepeni po pomembnem položaju, temveč si nesebično želi drugim delati dobro.

⁵ Brat, ki bi rad postal strežni služabnik ali nadzornik, si prizadeva izpolniti pogoje, ki so navedeni v Svetem pismu. (1. Tim. 3:1–10, 12, 13; Titu 1:5–9) Če si posvečen moški, se vprašaj: »Ali po svojih najboljših močeh sodelujem pri oznanjevanju in pomagam tudi  drugim, da bi to delali? Ali sočastilcem kažem, da mi je iskreno mar za njihovo dobro, s čimer sem jim v spodbudo? Ali sem znan po tem, da marljivo preučujem Božjo Besedo? Ali so moji komentarji vedno boljši? Ali dobro opravim naloge, ki mi jih zaupajo starešine?« (2. Tim. 4:5) O takšnih vprašanjih bi moral resno razmisliti.

6. Kaj je ključ do občinskih prednosti?

⁶ Da bi bratje lahko sprejeli občinske odgovornosti, se morajo prej tudi »ojača[ti] kot ljud[je], kakršni s[o] znotraj, in to z močjo, ki jo daje [Bog] po svojem duhu«. (Efež. 3:16) Brat v krščanski občini ne postane strežni služabnik ali starešina tako, da ga drugi izvolijo. Ključ do te prednosti je samo duhovna zrelost. Kako pa lahko dosežeš takšno zrelost? Med drugim tako, da živiš »po duhu« in da razvijaš sad tega duha. (Gal. 5:16, 22, 23) Ko bodo drugi videli tvoje duhovne kvalitete, potrebne za dodatne prednosti, in ko boš upošteval nasvete, kako bi se lahko še izboljšal, bo tvoj »napredek očiten vsem«. (1. Tim. 4:15)

Nujna je požrtvovalnost

7. Kakšen mora biti brat, ki služi drugim?

⁷ Brat, ki služi drugim, mora marljivo delati in biti požrtvovalen. Ker so krščanski nadzorniki duhovni pastirji, se jih težave črede močno dotaknejo. Bodimo pozorni na to, kako je čutil apostol Pavel, ko je kot pastir skrbel za Božjo čredo. Sovernikom v Korintu je dejal: »Pišem vam namreč iz hude stiske in srčne bolečine z mnogimi solzami, pa ne zato, da bi se vi užalostili, temveč da bi spoznali, da vas še posebej ljubim.« (2. Kor. 2:4) Pavel je očitno opravljal svoje delo s srcem.

8., 9. Kako so nekateri posamezniki iz biblijskih časov poskrbeli za druge?

⁸ Požrtvovalnost je bila že od nekdaj pomembna značilnost ljudi, ki so se razdajali za druge Jehovove služabnike. Le stežka si  denimo predstavljamo, da bi Noe rekel članom svoje družine: »Obvestite me, ko bo barka končana, da se vam bom lahko pridružil.« In Mojzes ni rekel Izraelcem v Egiptu: »Dobimo se pri Rdečem morju. Pridite tja, kot najbolje veste in znate.« Jozue nikakor ni dejal: »Sporočite mi, ko bo obzidje Jerihe padlo.« Izaija pa ni s prstom pokazal na koga drugega in rekel: »Tukaj je, pošlji ga!« (Iza. 6:8)

⁹ Najboljši zgled človeka, ki je dovolil Božjemu duhu, da ga vodi, je bil Jezus Kristus. Nalogo, da odkupi človeštvo, je sprejel rade volje. (Jan. 3:16) Ali nas ne bi morala Jezusova požrtvovalna ljubezen spodbuditi k temu, da bi bili tudi mi požrtvovalni? Neki starešina je takole opisal svoje občutke do Božje črede: »Besede, ki jih je Jezus rekel Petru – ‚pasi moje ovčice‘ – me vedno znova močno ganejo. Z leti sem spoznal, da lahko drugega spodbudiš že z nekaj ljubečimi besedami ali s kakim prijaznim dejanjem. Pri tem, ko skrbim za Božjo čredo, zelo uživam.« (Jan. 21:16)

10. Kaj lahko krščanske moške navede na to, da bi služili drugim tako, kakor je Kristus?

¹⁰ Posvečeni moški v občini gotovo želijo imeti do črede takšno stališče kakor Jezus, ki je rekel: »Jaz vas bom poživil.« (Mat. 11:28) Za odgovornosti v občini se potegujejo zaradi svoje vere v Boga in ljubezni do sokristjanov ter ne razmišljajo, da se je za to delo treba preveč žrtvovati oziroma da je prezahtevno. Kaj pa, če brata ne mika prav posebej, da bi se potegoval za prednosti? Kaj lahko stori, da bi si bolj želel služiti v občini?

Naj v tebi raste želja po tem, da bi služil

11. Kaj lahko stori kristjan, da bi si želel služiti drugim?

¹¹ Če si za odgovornosti v občini ne prizadevaš zato, ker meniš, da si za kaj takega premalo sposoben, je prav, da moliš za svetega duha. (Luk. 11:13) Jehovov duh ti bo pomagal, da boš premagal vsako skrb, ki jo utegneš imeti glede tega. Željo, da bi služil v občini, ti da Bog. Jehovov duh te namreč spodbudi, da se poteguješ za odgovornosti, nato pa ti da tudi moč, da lahko sveto službo opravljaš. (Fil. 2:13; 4:13) Zato je dobro, da prosiš Jehova, naj ti pomaga, da si boš želel sprejeti službene prednosti. (Beri Psalm 25:4, 5.)

12. Kako si lahko kristjan pridobi dovolj modrosti za to, da zmore opravljati naloge, ki so mu zaupane?

¹² Včasih se kristjan noče potegovati za prednosti, ker se mu zdi, da je skrbeti za čredo preveč obremenjujoče in prezapleteno. Ali pa meni, da nima dovolj modrosti. Modrost si lahko med drugim pridobi tako, da marljiveje preučuje Božjo Besedo in na njej temelječe publikacije. Morda bi bilo dobro, da se vpraša: »Ali si jemljem dovolj časa za to, da preučujem Božjo Besedo, in ali molim za modrost?« Učenec Jakob je napisal: »Če torej komu od vas manjka modrosti, naj prosi Boga, pa jo bo dobil, kajti on velikodušno daje vsem, in to brez grajanja.« (Jak. 1:5) Ali verjameš tem navdihnjenim besedam? Bog je Salomonu na njegovo molitev odgovoril tako, da mu je dal »modro in razumno srce«, da je lahko v sodnih zadevah ločeval med dobrim in slabim. (1. kra. 3:7–14) Resda je bilo to, kar je doživel Salomon, nekaj posebnega. Vendar smo lahko prepričani, da bo Bog tudi tistim, ki jim je zaupal občinske prednosti, dal modrost, tako da bodo lahko prav skrbeli za njegovo čredo. (Preg. 2:6)

13., 14. a) Pojasni, kako je na Pavla vplivala »Kristusova ljubezen«? b) Kako naj bi »Kristusova ljubezen« vplivala na nas?

¹³ Bolj pa si bomo tudi želeli služiti drugim, če bomo poglobljeno premišljevali o tem, kaj vse sta za nas storila Jehova in njegov Sin. Razmislimo denimo o 2. Korinčanom 5:14, 15. (Beri.) Kaj pomeni to, da nas »sili [. . .] Kristusova ljubezen«? No, Kristus je s tem, da je za nas žrtvoval svoje življenje in  tako izpolnil Božjo voljo, pokazal izredno ljubezen. Bolj ko to ljubezen doumemo in cenimo, bolj nas bo spodbujala k ukrepanju. Kristusova ljubezen je vodila celotno Pavlovo življenje. Odvračala ga je od tega, da bi ravnal sebično, in ga spodbujala k temu, da mu je bila najpomembnejša stvar v življenju služiti Bogu in ljudem tako znotraj kot zunaj občine.

¹⁴ Če premišljujemo o Kristusovi ljubezni do ljudi, to v nas vzbudi hvaležnost. Spoznamo, da nikakor ne bi bilo primerno, če bi sejali »v prid svojemu mesu« – če bi si prizadevali za sebične cilje in živeli predvsem za to, da bi zadovoljevali lastne želje. V življenju naredimo potrebne spremembe in pričnemo dajati prednost delu, ki nam ga je zaupal Bog. Srce nas žene, da iz ljubezni »sužnju[jemo]« našim bratom in sestram. (Beri Galačanom 5:13.) Če gledamo nase kot na sužnje, ki ponižno delajo v prid Jehovovih posvečenih služabnikov, bomo lahko z drugimi ravnali dostojanstveno in spoštljivo. V nobenem primeru ne bomo kritični oziroma ne bomo drugih obsojali, kakor to počne Satan. (Raz. 12:10)

Vloga družine

15., 16. Kakšno vlogo imajo družinski člani pri tem, da brat ustreza pogojem za strežnega služabnika oziroma starešina?

¹⁵ Če je brat poročen in ima otroke, bodo starešine pri tem, ko bodo ugotavljali, ali ustreza pogojem za strežnega služabnika oziroma starešina, upoštevali tudi razmere v njegovi družini. Prav zares, duhovnost in sloves članov njegove družine neposredno vplivata na to, ali bo dobil določeno prednost ali ne. Iz tega se vidi, kako pomembno je, da družina podpira moža in očeta pri tem, ko si prizadeva, da bi pričel služiti občini kot strežni služabnik oziroma starešina. (Beri 1. Timoteju 3:4, 5, 12.)

¹⁶ Jehova je vesel, ko člani družine med seboj sodelujejo. (Efež. 3:14, 15) Družinski poglavar mora biti uravnovešen, da lahko izpolnjuje občinske odgovornosti in obenem »dobro vodi« svojo družino. To med drugim pomeni, da starešina oziroma strežni služabnik vsak teden preučuje Biblijo s svojo družino in otroki, tako da imajo vsi korist od družinskega čaščenja. Z njimi bi moral tudi redno oznanjevati. Potemtakem je pomembno, da družinski člani podpirajo prizadevanja poglavarja družine.

Ali si se pripravljen znova potegovati za odgovornosti?

17., 18. a) Kaj mora morda storiti brat, če ne ustreza več pogojem za službene prednosti? b) Kakšno stališče bi moral imeti brat, ki je v preteklosti služil kot starešina oziroma strežni služabnik?

¹⁷ Morda si bil v preteklosti starešina oziroma strežni služabnik, vendar sedaj nisi več. Ljubiš Jehova in se zavedaš, da mu je še vedno mar zate. (1. Pet. 5:6, 7) Ali so ti povedali, da bi moral kaj spremeniti? Bodi pripravljen priznati svojo napako in si jo z Božjo pomočjo prizadevaj odpraviti. Pazi, da ne boš postal zagrenjen. Bodi moder in pozitiven. Brat, ki je bil dolga leta starešina, nato pa je izgubil službene prednosti, je dejal: »Odločen sem bil, da bom hodil  na shode in oznanjevanje ter bral Biblijo enako kakor prej, ko sem bil starešina – to zame ni bilo pretežko. Mislil sem, da bom prednosti znova dobil nazaj že po letu ali dveh, vendar se je to zgodilo šele po kakih sedmih letih, in ta izkušnja me je naučila potrpežljivosti. V tem obdobju so mi zelo pomagale spodbude, naj ne odneham, temveč naj si še naprej prizadevam za prednosti.«

¹⁸ Če si v podobnih okoliščinah kakor omenjeni brat, ne obupaj. Razmišljaj o tem, kako Jehova blagoslavlja tvoj trud na oznanjevanju in v družini. Duhovno izgrajuj svojo družino, obiskuj bolne in vlivaj moči malodušnim. Predvsem pa ceni prednost, da lahko kot Jehovova priča hvališ Boga in oznanjuješ dobro novico o Božjem kraljestvu. * (Ps. 145:1, 2; Iza. 43:10–12)

Znova preišči svoje okoliščine

19., 20. a) K čemu so spodbujeni vsi krščeni moški? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

¹⁹ V Božji organizaciji nismo še nikoli potrebovali toliko nadzornikov in strežnih služabnikov kakor sedaj. Zato vse krščene brate spodbujamo, da ponovno preiščejo svoje okoliščine in se vprašajo: »Ali bi moral znova pretehtati razloge, zaradi katerih ne služim kot starešina oziroma strežni služabnik?« Dovoli Božjemu duhu, da ti pomaga pridobiti pravi pogled na to pomembno zadevo.

²⁰ Požrtvovalnost, ki ugaja Bogu, je v korist vsem članom občine. Ko drugim nesebično delamo dobro, okušamo radost, ki izvira iz tega, da služimo drugim in sejemo v prid duhu. V naslednjem članku pa bomo govorili o tem, da ne smemo žaliti Božjega svetega duha. Kako nam lahko to uspe?

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

• Kaj nam zagotavlja prerokba iz Miha 5:5?

• Kaj spada k požrtvovalnosti?

• Kaj lahko stori brat, da bi v njem rasla želja po tem, da bi služil drugim?

• Kako pomembno je sodelovanje družine, da bi brat ustrezal pogojem za strežnega služabnika oziroma starešina?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 25]

Kako se lahko poteguješ za prednosti v občini?