Moški – ali spoštujete Kristusovo glavarstvo?
Moški – ali spoštujete Kristusovo glavarstvo?
»Vsakemu moškemu [je] glava Kristus.« (1. KOR. 11:3)
1. Kaj kaže, da je Jehova Bog reda?
»VREDEN si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč, ker si vse ustvaril; po tvoji volji vse to obstaja in je bilo ustvarjeno,« piše v Razodetju 4:11. Ker je Bog Jehova vse ustvaril, je Vrhovni vladar vesolja in ima oblast nad vsem svojim stvarstvom. Jehova »ni Bog nereda, temveč miru«. To se vidi iz tega, kako je organizirana njegova družina angelov. (1. Kor. 14:33; Iza. 6:1–3; Heb. 12:22, 23)
2., 3. a) Koga je Jehova najprej ustvaril? b) Kakšen položaj ima prvorojeni Sin v primerjavi s svojim Očetom?
2 Bog je obstajal že davno prej, preden je kar koli ustvaril. Njegova prva stvaritev je bila duhovno bitje, poznano pod imenom »Beseda«, saj je govorilo v njegovem imenu. Po njem so pričele obstajati vse druge stvari. Pozneje je prišel na zemljo kot popoln človek in postal znan kot Jezus Kristus. (Beri Janez 1:1–3, 14.)
3 Kaj nam Sveto pismo pove o položaju Boga in njegovega prvorojenega Sina? Apostol Pavel je pod navdihnjenjem napisal: »Hočem pa, da veste, da je vsakemu moškemu glava Kristus, ženski je glava moški in Kristusu je glava Bog.« (1. Kor. 11:3) Kristus je podrejen svojemu Očetu. Glavarstvo in podrejanje sta bistveni za to, da bi med razumnimi stvarjenji vladala mir in red. Celo od tistega, po katerem »je bilo ustvarjeno vse drugo v nebesih«, se pričakuje, da se podreja Bogu. (Kol. 1:16)
4., 5. Kako je Jezus gledal na svoj položaj, ki ga je imel v primerjavi z Jehovom?
4 Kako je Jezus gledal na to, da je podrejen Jehovu, in na svojo nalogo na zemlji? V Svetem pismu glede njega piše: »Čeprav je obstajal v Božji podobi, [ni nikdar] pomislil na polastitev, namreč na to, da bi moral biti enak Bogu, temveč se je odrekel samemu sebi in prevzel podobo sužnja ter postal enak ljudem. Povrhu vsega pa se je še, ko je bil v človeški podobi, ponižal in bil poslušen vse do smrti, in to smrti na mučilnem kolu.« (Fil. 2:5–8)
5 Jezus se je vedno ponižno podrejal svojemu Očetu. Rekel je: »Sam od sebe ne morem ničesar delati. [. . .] Moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, temveč voljo tistega, ki me je poslal.« (Jan. 5:30) »Vedno delam tisto, kar mu je všeč,« je še rekel. (Jan. 8:29) Proti koncu svojega življenja na zemlji je Očetu v molitvi dejal: »Jaz sem te oslavil na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga naložil.« (Jan. 17:4) Jezus očitno ni imel težav s tem, da je podrejen Jehovu, saj ga je sprejemal za svojega poglavarja.
Sinu je bilo v korist, da se je podrejal Očetu
6. Katere čudovite lastnosti je kazal Jezus?
6 Jezus je na zemlji pokazal veliko čudovitih lastnosti. Ena od njih je bila velika ljubezen do Očeta. »Ljubim Očeta,« je rekel. (Jan. 14:31) Zelo rad pa je imel tudi ljudi. (Beri Matej 22:35–40.) Bil je prijazen in razumevajoč, ne pa grob ali gospodovalen. Rekel je: »Pridite k meni vsi, ki trdo delate in ste obremenjeni, in jaz vas bom poživil. Nadenite si moj jarem ter se učite od mene, ker sem blage narave in ponižnega srca, in našli boste poživitev svojim dušam. Kajti moj jarem je prijeten in moje breme lahko.« (Mat. 11:28–30) Ovcam podobni ljudje vseh starosti, še posebej tisti, ki so bili zatirani oziroma teptani, so bili zaradi njegove prijetne osebnosti in krepilnega sporočila poživljeni.
7., 8. Česa ženska, ki je krvavela, po Postavi ne bi smela narediti, in kako je z njo ravnal Jezus?
7 Razmislimo o tem, kako je Jezus ravnal z ženskami. Skozi vso zgodovino so mnogi moški z njimi zelo slabo ravnali. Takšni so bili denimo tudi verski voditelji starega Izraela. Toda Jezus je bil do žensk spoštljiv. To lahko jasno vidimo iz tega, kako je ravnal z žensko, ki je nenehno krvavela celih 12 let. Zaradi zdravnikov »je že veliko pretrpela« in porabila vsa svoja sredstva za to, da bi ozdravela. Kljub temu »je bilo samo še slabše«. Po Postavi je bila nečista. Nečist pa bi postal tudi vsak, ki bi se je dotaknil. (3. Mojz. 15:19, 25)
8 Ko je slišala, da Jezus ozdravlja bolne, se je pomešala med množico, ki ga je obkrožala, in si govorila: »Če se le dotaknem njegovih vrhnjih oblačil, bom ozdravela.« Takoj, ko se ga je dotaknila, je ozdravela. Jezus je vedel, da se ne bi smela dotakniti njegovega oblačila, vendar je ni pograjal. Prav nasprotno, z njo je bil prijazen. Lahko si je predstavljal, kako se je počutila po vseh teh letih bolezni, in opazil je, da si je obupno želela pomoči. Sočutno ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je ozdravila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje mučne bolezni.« (Mar. 5:25–34)
9. Kako se je Jezus odzval, ko so njegovi učenci skušali preprečiti otrokom, da bi prišli k njemu?
9 Ob Jezusu so bili sproščeni celo otroci. Ko so nekoč ljudje pričeli k njemu prinašati otroke, so jih njegovi učenci ošteli – očitno so mislili, da bi mu bili otroci v nadlego. Vendar je bil Jezus drugačnega mnenja. V Svetem pismu beremo: »Ko je Jezus to videl, se je razjezil in jim [svojim učencem] rekel: ‚Pustite otročičem, naj pridejo k meni. Ne branite jim, kajti takšnim pripada Božje kraljestvo.‘« Zatem »je jemal otroke v naročje ter jih začel blagoslavljati, tako da je nanje polagal roke«. Ni jim samo dovolil, da so bili v njegovi bližini, temveč jih je tudi prisrčno jemal v naročje. (Mar. 10:13–16)
10. Kako si je Jezus pridobil lastnosti, ki so jih ljudje lahko opazili?
10 Kako si je Jezus pridobil lastnosti, ki so jih lahko ljudje opazili na njem? Preden je prišel na zemljo, je dolge veke opazoval svojega nebeškega Očeta in se od njega učil. (Beri Pregovori 8:22, 23, 30.) Videl je, kako ljubeče ravna z vsemi svojimi stvarjenji, in ga posnemal. Ali bi Jezus lahko tako ravnal, če ne bi bil podredljiv? Svojemu Očetu se je z veseljem podrejal, Jehova pa je bil vesel, da ima takšnega Sina. Ko je bil Jezus na zemlji, je kazal čudovite lastnosti, kakršne ima njegov nebeški Oče. Kakšna prednost je, da smo lahko podrejeni Kristusu, ki ga je Bog postavil za vladarja nebeškega Kraljestva!
Posnemajte Kristusa
11. a) Koga naj bi se močno trudili posnemati? b) Zakaj naj bi si Jezusa prizadevali posnemati še zlasti krščanski moški?
11 Vsi v krščanski občini, še posebej moški, bi si morali nenehno močno prizadevati, da bi imeli takšne lastnosti kakor Kristus. Kot smo že omenili, v Bibliji piše, da je »vsakemu moškemu glava Kristus«. Kakor je Kristus posnemal svojega poglavarja, pravega Boga, si morajo krščanski moški prizadevati posnemati svojega – Kristusa. To je delal tudi apostol Pavel, potem ko je postal kristjan. Sokristjane je spodbujal: »Postanite moji posnemovalci, kakor sem tudi jaz Kristusov.« (1. Kor. 11:1) Apostol Peter pa je rekel: »Pravzaprav ste bili na to pot poklicani, saj je za vas trpel Kristus in vam s tem zapustil zgled, da bi hodili natančno po njegovih stopinjah.« (1. Pet. 2:21) Spodbuda, naj posnemamo Kristusa, je zlasti za moške zanimiva iz še enega razloga. Oni namreč lahko postanejo starešine in strežni služabniki. In tako kakor je bilo Jezusu v veselje posnemati Jehova, bi moralo biti krščanskim moškim v veselje posnemati Kristusa in kazati lastnosti, kakršne je imel on.
12., 13. Kako bi morali starešine ravnati s tistimi, ki so jim bili zaupani v oskrbo?
12 Od starešin v krščanski občini se pričakuje, da se učijo posnemati Kristusa. Peter je starešine spodbudil: »Pasite Božjo čredo, ki jo imate na skrbi, pa ne pod prisilo, temveč voljno, niti ne iz ljubezni do nepoštenega dobička, temveč z vso vnemo, tudi ne tako, da bi gospodovali nad temi, ki so Božja dediščina, temveč postanite čredi za zgled.« (1. Pet. 5:1–3) Krščanski starešine ne smejo biti diktatorski, gospodovalni, samovoljni ali osorni. Ker posnemajo Kristusa, si prizadevajo z drugimi, ki so jim bili zaupani v oskrbo, ravnati ljubeče, razumevajoče, obzirno, ponižno in prijazno.
13 Tisti, ki vodijo v občini, so nepopolni, in tega bi se morali vedno zavedati. (Rim. 3:23) Zato si morajo iz srca želeti Jezusa čim bolje spoznati in ljubiti druge tako, kakor jih je on. Poglobljeno bi morali premišljevati o tem, kako Bog in Kristus ravnata z ljudmi, nato pa si prizadevati, da bi ju posnemali. Peter nam prigovarja: »Vsi pa se v medsebojnih odnosih opašite s ponižnostjo, saj Bog ošabnim nasprotuje, ponižnim pa izkazuje nezasluženo dobrotljivost.« (1. Pet. 5:5)
14. Kako zelo naj bi starešine izkazovali čast drugim?
14 Postavljeni moški v občini bi morali pri tem, ko imajo opravka z Božjo čredo, kazati lepe lastnosti. V Rimljanom 12:10 piše: »V bratoljubju bodite srčno naklonjeni drug drugemu. V medsebojnem izkazovanju časti prednjačite.« Starešine in strežni služabniki drugim izkazujejo čast. Tako kakor vsi kristjani tudi ti moški ne bi smeli ničesar delati »iz prepirljivosti ali samoljubnosti«, temveč bi morali »s ponižnostjo gle[dati] na druge kot na višje od sebe«. (Fil. 2:3) Od tistih, ki vodijo, se pričakuje, da bodo na druge gledali kakor na višje od sebe. S tem bodo upoštevali Pavlov nasvet: »Mi, ki smo močni, bi morali nositi šibkosti tistih, ki niso močni, ne pa skušati ugoditi samim sebi. Naj se vsak od nas trudi ugoditi svojemu bližnjemu v tem, kar je dobro in ga bo okrepilo. Tudi Kristus namreč ni skušal ugoditi samemu sebi.« (Rim. 15:1–3)
Svoji ženi »izkazujte čast«
15. Kako bi možje morali ravnati s svojo ženo?
15 Poglejmo si sedaj, kaj je Peter svetoval poročenim moškim. Napisal je: »Možje, živite z ženo po spoznanju in ji kot ženski izkazujte čast kakor krhkejši posodi.« (1. Pet. 3:7) Kadar komu izkazujemo čast, mu kažemo, da ga močno cenimo. Prisluhnemo njegovemu mnenju, potrebam in željam ter mu ugodimo, razen če mu zaradi tehtnega razloga ne moremo. Tako bi morali možje ravnati s svojo ženo.
16. Katero opozorilo najdejo možje v Božji Besedi glede izkazovanja časti svoji ženi?
16 Zatem ko je Peter naročil možem, naj izkazujejo čast svoji ženi, jih je še opozoril: »Da vaše molitve ne bi bile ovirane.« (1. Pet. 3:7) Iz tega jasno vidimo, da je Jehovu zelo pomembno, kako mož ravna z ženo. Če ji ne bi izkazoval časti, bi se lahko zgodilo, da Jehova ne bi več poslušal njegovih molitev. In ali ni res, da se žene na splošno odzivajo pozitivno, če jim možje izkazujejo čast?
17. Kako zelo bi morali možje ljubiti svojo ženo?
17 Glede izkazovanja ljubezni pa Božja Beseda svetuje: »Možje [bi morali] ljubiti svojo ženo kakor svoje telo. [. . .] Nihče [ni] nikoli sovražil svojega telesa, ampak ga hrani in ljubeče skrbi zanj kakor Kristus za občino, vendar pa naj tudi vsak od vas ljubi svojo ženo, tako kakor ljubi sebe.« (Efež. 5:28, 29, 33) Kako zelo pa bi morali možje ljubiti svojo ženo? »Možje, ljubite svojo ženo, kakor je tudi Kristus ljubil občino in dal samega sebe zanjo,« je napisal Pavel. (Efež. 5:25) Da, mož bi moral biti pripravljen za ženo tudi umreti, kakor je Kristus umrl za druge. Kadar je krščanski mož do svoje žene nežen, obziren, pozoren in nesebičen, se mu ona lažje podreja.
18. Katero pomoč imajo možje na voljo, da lahko izpolnijo svoje odgovornosti v zakonu?
18 Ali Jehova od mož preveč pričakuje, ko jim naroča, naj svoji ženi izkazujejo čast? Ne. Od njih ne bi nikoli pričakoval več, kot zmorejo. Poleg tega imajo Jehovovi častilci dostop do najmočnejše sile v vsem vesolju – do Božjega svetega duha. Jezus je rekel: »Če torej vi, ki ste sicer hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal svetega duha tem, ki ga prosijo!« (Luk. 11:13) Možje lahko v svojih molitvah prosijo Jehova, naj jim po svojem duhu pomaga, da bodo prav ravnali z drugimi, tudi s svojo ženo. (Beri Apostolska dela 5:32.)
19. Kaj bomo obravnavali v naslednjem preučevalnem članku?
19 Prav zares, moški imajo veliko odgovornost, da se naučijo podrejati Kristusu in postati takšni poglavarji, kakršen je on. Kako pa je z ženskami, še posebej s tistimi, ki so poročene? Naslednji članek bo razpravljal o tem, kako naj bi ženske gledale na vlogo, ki jo imajo v Jehovovi ureditvi.
Ali se spomniš?
• Katere Jezusove lastnosti naj bi posnemali?
• Kako bi morali starešine ravnati s tistimi, ki so jim bili zaupani v oskrbo?
• Kako bi moral mož ravnati s svojo ženo?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 10]
Posnemaj Jezusa in z drugimi spoštljivo ravnaj.