Ne žalostimo Jehovovega svetega duha

»Ne žalostite Božjega svetega duha, s katerim ste bili zapečateni.« (EFEŽ. 4:30)

1. Kaj je Jehova storil za milijone ljudi in kaj so zato dolžni delati?

JEHOVA je za milijone ljudi v današnjem težavnem svetu storil nekaj posebnega. Omogočil jim je, da se lahko z njim zbližajo po njegovem edinorojenem Sinu, Jezusu Kristusu. (Jan. 6:44) Če si se posvetil Bogu in živiš v skladu s svojo posvetitvijo, spadaš mednje tudi ti. Ker si se krstil v imenu svetega duha, si se dolžan vesti v skladu s tem duhom. (Mat. 28:19)

2. O katerih vprašanjih bomo razpravljali v nadaljevanju?

² Vsi, ki sejemo »v prid duhu«, si oblačimo novo osebnost. (Gal. 6:8; Efež. 4:17–24) Apostol Pavel nas opozarja, naj pazimo, da ne bi tega duha žalostili. (Beri Efežanom 4:25–32.) Sedaj si bomo ta nasvet pobliže  ogledali. Kaj je imel Pavel v mislih, ko je govoril o tem, da bi lahko žalostili Božjega duha? Kako bi lahko posvečen Jehovov služabnik sploh delal kaj takega? Kaj lahko storimo, da ne bi žalostili Jehovovega duha?

Kaj je imel Pavel v mislih

3. Kaj pomenijo besede iz Efežanom 4:30?

³ Kot prvo bodimo pozorni na to, kar je Pavel dejal v Efežanom 4:30. Napisal je: »Ne žalostite Božjega svetega duha, s katerim ste bili zapečateni za dan, ko boste osvobojeni z odkupnino.« Pavel ni hotel, da bi njegovi dragi soverniki zaradi česar koli tvegali izgubo svoje duhovnosti. Z Jehovovim duhom so bili namreč »zapečateni za dan, ko bo[do] osvobojeni z odkupnino«. Božji duh je bil in je še vedno za maziljence pečat oziroma vnaprejšnje »zagotovilo tega, kar bo še prišlo«, če bodo ostali značajni vse do konca. (2. Kor. 1:22) Pečat dokazuje, da so Božja lastnina in da bodo prejeli življenje v nebesih. Dokončno zapečatenih bo 144.000 kristjanov. (Raz. 7:2–4)

4. Zakaj se moramo paziti, da ne bi žalostili Božjega duha?

⁴ Če kristjan žalosti Božjega duha, stori s tem prvi korak do tega, da mu ga Bog povsem odvzame. Da je kaj takega mogoče, se vidi iz tega, kar je rekel David potem, ko je grešil z Batšebo. Boga Jehova je skesano rotil: »Nikar me ne vrzi izpred svojega obličja in svojega svetega duha ne vzemi od mene!« (Ps. 51:11) Samo tisti maziljenci, ki bodo ostali »zvest[i] vse do smrti«, bodo prejeli »venec«, nesmrtno življenje v nebesih. (Raz. 2:10; 1. Kor. 15:53) Tudi kristjani, ki upajo na življenje na zemlji, potrebujejo svetega duha, da bi lahko ostali značajni in da bi jim Bog na temelju vere v Kristusovo odkupno žrtev podaril večno življenje. (Jan. 3:36; Rim. 5:8; 6:23) Zato se moramo vsi paziti, da ne bi žalostili Jehovovega svetega duha.

Kako bi lahko kristjan žalostil Božjega duha?

5., 6. Kako bi lahko kristjan žalostil Jehovovega duha?

⁵ Posvečeni kristjani se lahko pazimo tega, da ne bi žalostili duha. To nam lahko uspe, če »živi[mo] po duhu«, saj nas potem ne bodo premagale napačne mesene želje in ne bomo delali tega, česar Bog ne mara. (Gal. 5:16, 25, 26) Vendar to ne pomeni, da bomo vedno tako ravnali. Lahko bi pričeli po malem žalostiti Božjega duha s tem, da bi se počasi, morda skoraj neopazno, pričeli nagibati k ravnanju, ki ga Božja navdihnjena Beseda obsoja.

⁶ Če bi vztrajno ravnali v nasprotju s svetim duhom, bi ga žalostili, kar pomeni, da bi žalostili Jehova, ki je vir tega duha. Med pregledovanjem Efežanom 4:25–32 bomo spoznali, kako bi se morali vesti, da ne bi žalostili Božjega duha.

Kaj nam lahko pomaga, da ne bi žalostili duha

7., 8. Pojasni, zakaj moramo biti resnicoljubni.

⁷ Biti moramo resnicoljubni. Pavel je glede na Efežanom 4:25 napisal: »Zdaj, ko ste odložili laž, govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo telesni deli, ki pripadamo drug drugemu.« Ker smo »telesni deli, ki pripadamo drug drugemu«, nikakor ne bi smeli biti do sočastilcev neiskreni oziroma jih ne bi smeli namerno zavajati, saj je to enako, kakor da bi jim lagali. Če bi kdo to vztrajno počel, bi na koncu izgubil dober odnos z Bogom. (Beri Pregovori 3:32.)

⁸ Zavajajoče besede in dejanja lahko porušijo enotnost občine. Zato bi morali biti takšni kakor zvestovdani prerok Daniel, na katerem drugi niso mogli najti nobene  pokvarjenosti. (Dan. 6:4) V mislih bi morali imeti tudi to, kar je Pavel rekel kristjanom, ki so upali na življenje v nebesih. Dejal jim je, da vsak del »Kristusovega telesa« pripada drugim delom in da mora ostati zedinjen z Jezusovimi maziljenimi sledilci, ki ljubijo resnico. (Efež. 4:11, 12) Če upamo na večno življenje v raju na zemlji, moramo tudi mi govoriti resnico in tako prispevati k enotnosti naše svetovne bratovščine.

9. Zakaj je pomembno, da ravnamo po nasvetu iz Efežanom 4:26, 27?

⁹ Hudiču se moramo upirati. Ne smemo mu dati priložnosti, da bi nam duhovno škodil. (Jak. 4:7) Satanu se lažje upiramo, če nam pomaga sveti duh. Upremo se mu denimo tako, da se varujemo nenadzorovane jeze. Pavel je napisal: »Če se razjezite, nikar ne grešite. Naj se ne zgodi, da bi sonce zašlo, vi pa bi bili še vedno razdraženi, niti ne dajte prostora Hudiču.« (Efež. 4:26, 27) Če se upravičeno razjezimo, nam lahko hitra tiha molitev pomaga, da se umirimo in tako pokažemo samoobvladanje, s čimer se ognemo ravnanju, s katerim bi žalostili Božjega duha. (Preg. 17:27) Zato se rešimo jeze, saj bi sicer dali Satanu priložnost, da nas navede na kaj hudega. (Ps. 37:8, 9) Upremo se mu med drugim tako, da upoštevamo Jezusov nasvet in nesporazume hitro rešimo. (Mat. 5:23, 24; 18:15–17)

10., 11. Zakaj ne smemo krasti oziroma ravnati nepošteno?

¹⁰ Ne podležimo skušnjavi, da bi kradli ali bili nepošteni. Pavel je glede kraje napisal: »Kdor je kradel, naj ne krade več, ampak naj raje krepko poprime za delo, naj dela dobro s svojimi rokami, da bo imel kaj podeliti tistemu, ki je v potrebi.« (Efež. 4:28) Če bi posvečen kristjan kradel, bi »blatil ime svojega Boga«. (Preg. 30:7–9) Kraje ne opravičuje niti revščina. Kdor ljubi Boga in bližnjega, ve, da ni kraja nikoli upravičena. (Mar. 12:28–31)

¹¹ Pavel pa ni omenil samo, česa ne bi smeli delati, temveč je tudi poudaril, kaj bi morali delati. Če nas v življenju vodi sveti duh, marljivo delamo, da lahko preživljamo svojo družino in da imamo tudi »kaj podeliti tistemu, ki je v potrebi«. (1. Tim. 5:8) Jezus in njegovi apostoli so dajali na stran denar za revne, izdajalec Juda Iškarijot pa je del tega denarja jemal zase. (Jan. 12:4–6) Njega gotovo ni vodil sveti duh. Nas pa vodi Božji duh, saj se tako kakor Pavel »v vsem pošteno ve[demo]«. (Heb. 13:18) Če tako ravnamo, ne žalostimo Jehovovega svetega duha.

 Kaj lahko še storimo, da ne bi žalostili duha

12., 13. a) Kakšnega govorjenja se moramo ogibati glede na besede iz Efežanom 4:29? b) Kakšno bi moralo biti naše govorjenje?

¹² Paziti moramo na svoje govorjenje. Pavel je dejal: »Naj iz vaših ust ne pride nobena gnila beseda, ampak le tista, ki je dobra za okrepitev, kadar je to treba, da bi poslušalcem podelila tisto, kar je zanje koristno.« (Efež. 4:29) Apostol Pavel zopet ni povedal samo tega, česa ne bi smeli delati, temveč je pokazal tudi, kaj bi morali delati. Če nas bo vodil Božji duh, bomo govorili krepilno, tisto, kar bo za naše poslušalce koristno. Nikakor ne bi smeli dovoliti, da bi iz naših ust prišla kakšna »gnila beseda«. Grška beseda, prevedena z »gnil«, se uporablja za opis gnijočega sadja ali razpadajočih rib oziroma mesa. Takšna hrana se nam gnusi in enako bi se nam moralo gnusiti govorjenje, ki je slabo v Jehovovih očeh.

¹³ Naše govorjenje bi moralo biti dostojno, prijazno, »začinjen[o] s soljo«. (Kol. 3:8–10; 4:6) Ljudje bi morali iz tega, kar povemo, opaziti, da smo drugačni. Zato jim pomagajmo tako, da vedno govorimo, kar je »dobr[o] za okrepitev«. Bodimo istih misli kakor psalmist, ki je pel: »Naj bodo besede mojih ust in premišljevanje mojega srca po volji tebi, o Jehova, moja skala in odkupitelj moj!« (Ps. 19:14)

14. Česa se moramo znebiti glede na besede iz Efežanom 4:30, 31?

¹⁴ Znebiti se moramo vsakršne zagrenjenosti, jeze, žaljivega govorjenja in vsakršne hudobnosti. Zatem ko nas je Pavel posvaril pred tem, da bi žalostili Božjega duha, je napisal: »Naj od vas izginejo vsakršna zlohotna zagrenjenost, jeza, srd, vpitje in žaljivo govorjenje z vso hudobnostjo vred.« (Efež. 4:30, 31) Ker smo nepopolni, si moramo močno prizadevati, če hočemo nadzorovati svoje misli in dejanja. Če bi dali prosto pot »jezi« in »srdu« ali pa dopustili, da nas prevzame »zlohotna zagrenjenost«, bi žalostili Božjega duha. Enako bi bilo, če bi si »zapisovali« vse, kar so drugi zagrešili proti nam, če bi bili zamerljivi in če se ne bi hoteli spraviti s tistim, ki nas je užalil. Že če bi si samo začeli zatiskati oči pred biblijskimi nasveti, bi lahko razvili osebnostne poteze, zaradi katerih bi navsezadnje grešili proti duhu in utrpeli strašne posledice.

15. Kaj bi morali storiti, če nas kdo prizadene?

¹⁵ Bodimo prijazni, sočutni in pripravljeni odpuščati. Pavel je napisal: »Bodite pa drug do drugega prijazni in polni najgloblje sočutnosti ter si velikodušno odpuščajte, kakor je tudi Bog po Kristusu velikodušno odpustil vam.« (Efež. 4:32) Četudi nas kdo z napačnim ravnanjem zelo prizadene, mu odpustimo, saj tudi Bog odpušča. (Luk. 11:4) Zamislimo si, da je sovernik o nas izrekel kaj negativnega. V želji, da bi se z njim spravili, stopimo do njega. Sokristjan svoje besede iskreno obžaluje in nas prosi odpuščanja. Zatem mu odpustimo, vendar pa to ni dovolj. »Ne maščuj se niti ne goji zamere do sinov svojega ljudstva,« piše v 3. Mojzesovi  19:18. Zatem pa ista vrstica dodaja: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Jaz sem Jehova.«

Potrebno je biti oprezen

16. Povej primer, ki pokaže, da moramo morda kaj spremeniti, zato da ne bi žalostili Jehovovega duha.

¹⁶ V skušnjavo, da bi počeli kaj, kar Bogu ne ugaja, pa lahko pridemo tudi, ko smo sami. Kak brat lahko denimo posluša glasbo, ki ni primerna za kristjane. Ker se ne meni za biblijske nasvete iz publikacij »zvestega in preudarnega sužnja«, ga sčasoma prične vznemirjati vest. (Mat. 24:45) Morda o tem problemu moli k Jehovu in se spomni Pavlovih besed iz Efežanom 4:30. Trdno odločen, da ne bo z ničimer žalostil Božjega duha, sklene, da ne bo več poslušal neprimerne glasbe. Jehova ga bo za to blagoslovil. Zatorej nenehno pazimo, da ne bi žalostili Božjega duha.

17. Kaj bi se lahko zgodilo, če ne bi bili oprezni in ne bi pogosto molili?

¹⁷ Če ne bi bili oprezni in se ne bi pogosto v molitvi obračali k Jehovu, bi lahko podlegli čemu nečistemu ali napačnemu, s čimer bi žalostili Božjega duha. Ker Bog s svetim duhom izpolnjuje svojo voljo, bi s tem, da bi žalostili duha, pravzaprav žalostili Jehova – tega pa nikakor ne bi hoteli početi. (Efež. 4:30) Judovski pismarji v prvem stoletju so grešili s tem, da so Jezusove čudeže pripisali Satanu. (Beri Marko 3:22–30.) S tem so ti Kristusovi sovražniki »preklinja[li] svetega duha«, s čimer so neodpustljivo grešili. Da jim le ne bi bili nikoli podobni!

18. Kako lahko vemo, da nismo neodpustljivo grešili?

¹⁸ Ker se želimo na daleč ogniti temu, da bi neodpustljivo grešili, moramo imeti v mislih Pavlovo opozorilo pred tem, da bi žalostili Božjega duha. Toda kaj, če smo hudo grešili? Če smo se pokesali in so nam pomagali starešine, lahko sklenemo, da nam je Bog odpustil in da nismo grešili proti svetemu duhu. Z Božjo pomočjo se tudi lahko obvarujemo tega, da bi svetega duha znova kakor koli užalostili.

19., 20. a) Česa bi se med drugim morali varovati? b) Kaj bi morali biti odločeni delati?

¹⁹ Bog s svetim duhom spodbuja med svojim ljudstvom ljubezen, radost in enotnost. (Ps. 133:1–3) Zato bi morali paziti, da ne bi žalostili duha s tem, da bi opravljali druge ali s svojim govorjenjem izpodkopavali avtoriteto pastirjev, ki so bili postavljeni po Božjem duhu. (Apd. 20:28; Juda 8) Drug z drugim bi morali ravnati tako, da bi v občini vladala medsebojno spoštovanje in enotnost. Nikakor ne bi smeli prispevati k temu, da bi med Božjim ljudstvom nastajale posamezne skupine, ki bi se družile samo med seboj. Pavel je napisal: »Bratje, po imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa [vas] opominjam: v govorjenju bodite soglasni in med vami naj ne bo razprtij, temveč bodite povsem zedinjeni v istem umu in mišljenju.« (1. Kor. 1:10)

²⁰ Jehova nam je voljan in sposoben pomagati, da ne bi žalostili njegovega duha. Zato nenehno molimo za svetega duha in bodimo odločeni, da ga ne bomo žalostili. Da bi le še naprej »sej[ali] v prid duhu« ter si pri tem iskreno prizadevali, da bi nas vodil sedaj in vso večnost!

Kako bi odgovoril?

• Kaj pomeni žalostiti Božjega duha?

• Kako bi lahko kristjan, posvečen Jehovu, žalostil svetega duha?

• Kaj lahko storimo, da ne bi žalostili svetega duha?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 30]

Nesporazum hitro rešimo.

[Slika na strani 31]

Katero sadje najbolje ponazarja tvoje govorjenje?