Iščimo poživitev v duhovnih stvareh

»Nadenite si moj jarem [. . .], in našli boste poživitev svojim dušam.« (MAT. 11:29)

1. Katero je bilo eno od določil Postavine zaveze, sklenjene pod goro Sinaj, in zakaj ga je Bog dal?

ENO od določil Postavine zaveze, ki je bila slovesno sklenjena pod goro Sinaj, je bilo tudi tedensko obhajanje šabata. Jehova je po svojem predstavniku Mojzesu Izraelcem zapovedal: »Šest dni opravljaj svoje delo, sedmi dan pa počivaj, da se bosta tvoj bik in osel spočila in da si bosta sin tvoje sužnje ter priseljenec opomogla.« (2. Mojz. 23:12) Jehova je bil do tistih, ki so bili pod Postavo, tako obziren in ljubezniv, da jim je določil dan za počitek, ko so si lahko opomogli.

2. Kako je Izraelcem koristilo, da so obhajali šabat?

² Pa je bil šabatni dan namenjen le sprostitvi? Ne. Šabat je bil pri Izraelcih bistven del čaščenja Jehova. Ta dan so imeli družinski poglavarji čas, da so svojo družino učili »hodi[ti] po Jehovovi poti in ravna[ti] v skladu s pravičnostjo«. (1. Mojz. 18:19) Prav tako je bila to priložnost, da so se skupaj zbrale družine in prijatelji, da bi razmišljali in se pogovarjali o Jehovovih delih ter uživali v medsebojni družbi. (Iza. 58:13, 14) Še pomembnejše pa je to, da je šabat preroško nakazoval na čas, ko bo pod Kristusovim tisočletnim vladanjem nastopila resnična poživitev. (Rim. 8:21) Kaj pa danes? Kje in kako lahko pravi kristjani, ki se zanimajo za Jehovove poti, najdejo takšno poživitev?

Kako poživlja krščansko druženje

3. Kako so kristjani v prvem stoletju podpirali drug drugega in kakšen je bil rezultat?

³ Apostol Pavel je za krščansko občino napisal, da je »steber in opora resnice«. (1. Tim. 3:15) Zgodnjim kristjanom je bilo v veliko oporo to, da so drug drugega spodbujali in krepili v ljubezni. (Efež. 4:11, 12, 16) Ko je bil Pavel v Efezu, mu je bil v veliko spodbudo obisk članov korintske občine. Poglejmo, kaj je o tem obisku povedal: »Vesel pa sem, da so tukaj Stefaná, Fortunát in Aháik.« Dodal je še: »Poživili so namreč mojega [. . .] duha.« (1. Kor. 16:17, 18) Podobno je bilo, ko je Tit obiskal Korint, da bi pomagal tamkajšnjim bratom. Pavel je občini v Korintu napisal: »Vsi vi [ste] poživili njegovega duha.« (2. Kor. 7:13) Prav tako danes Jehovove priče najdejo pravo poživitev v krepilni krščanski družbi.

4. Kako nas poživijo občinski shodi?

⁴ Iz izkušenj vemo, da so občinski shodi vir velikega veselja. Na njih se »medsebojno spodbuja[mo]«, tako da je »vsak spodbujen po veri drugega«. (Rim. 1:12) Naši krščanski bratje in sestre niso zgolj bežni znanci, s katerimi bi se srečali le tu in tam. So naši pravi prijatelji, ljudje, ki jih imamo radi in jih spoštujemo. Če se z njimi redno družimo na shodih, nam to prinaša veliko veselja in tolažbe. (Filem. 7)

5. Kako lahko drug drugega poživimo na zborovanjih in zborih?

 ⁵ Poživijo pa nas tudi vsakoletna zborovanja in zbori. Na njih dobivamo življenje dajajoče vode resnice iz Božje Besede, Biblije, obenem pa so ta velika zbiranja tudi priložnost, da razširimo svoj krog prijateljev. (2. Kor. 6:12, 13) Kaj pa, če smo sramežljivi in nam je težko spoznavati nove ljudi? Med drugim se lahko z našimi brati in sestrami seznanimo tako, da se na zborovanju razdajamo. Sestra, ki je pomagala na mednarodnem zborovanju, je povedala: »Poleg svoje družine in peščice prijateljev sem poznala zelo malo drugih bratov in sester. Toda ko sem pomagala pri čiščenju, sem jih veliko spoznala. Bilo je prav zabavno!«

6. Kako smo lahko med dopustom še poživljeni?

⁶ Izraelci so vsako leto na tri praznike potovali v Jeruzalem k bogočastju. (2. Mojz. 34:23) To je pogosto pomenilo, da so pustili svoja polja in trgovine ter več dni peš potovali po prašnih cestah. Ko pa so prispeli v tempelj in videli tiste, ki so tam delali, da »hvali[jo] Jehova«, so se napolnili z »velikim veseljem«. (2. krn. 30:21) Podobno so mnogi današnji Jehovovi služabniki povedali, da jim je to, da so z družino obiskali bližnjo podružnico Jehovovih prič oziroma Betel, prineslo veliko veselja. Ali bi lahko tudi v tvoji družini med naslednjim dopustom načrtovali obisk Betela?

7. a) Kako nas lahko spodbudijo družabna srečanja? b) Na kaj bi morali biti pozorni, da bi bila takšna srečanja nepozabna in spodbudna doživetja?

⁷ Prav tako spodbudno je lahko, ko se družinski člani zberejo skupaj s prijatelji na družabnih srečanjih. Modri kralj Salomon je rekel: »Za človeka ni nič boljšega, kakor da jé in pije ter pusti svoji duši uživati v dobrem zaradi svojega truda.« (Prid. 2:24) Družabna  srečanja poživijo dušo, obenem pa tudi okrepijo vezi ljubezni s sokristjani, ko jih bolje spoznamo. Da bi bila takšna srečanja res nepozabna in spodbudna doživetja, je boljše, da so manjša in primerno nadzorovana, še zlasti, če se na njih streže alkohol.

Kako poživlja oznanjevanje

8., 9. a) V čem se je Jezusovo sporočilo razlikovalo od sporočila pismoukov in farizejev? b) Kako nam oznanjevanje biblijskih resnic koristi?

⁸ Jezus je goreče oznanjeval in k temu je spodbujal tudi svoje učence. To se vidi iz njegovih besed: »Žetev je res velika, delavcev pa malo. Zato Gospodarja žetve prosite, naj na svojo žetev pošlje delavce.« (Mat. 9:37, 38) To, kar je Jezus učil, je bilo zares poživljajoče. Bilo je »dobra novica«. (Mat. 4:23; 24:14) Njegovo sporočilo je bilo pravo nasprotje obremenjujočim pravilom, ki so jih ljudstvu naprtili farizeji. (Beri Matej 23:4, 23, 24.)

⁹ Ko ljudem oznanjamo sporočilo o Kraljestvu, jih s tem lahko duhovno poživimo, obenem pa se dragocene biblijske resnice tudi nam samim še močneje vtisnejo v um in srce. Psalmist je povsem primerno rekel: »Hvalite Jaha! Prav je namreč peti hvalnice našemu Bogu, to je prijetno.« (Ps. 147:1) Ali bi lahko občutil še večje veselje, ko pred svojimi bližnjimi hvališ Jehova?

10. Ali je naš uspeh na oznanjevanju odvisen od pozitivnega odziva ljudi na sporočilo o Kraljestvu? Pojasni.

¹⁰ Res je, da so ljudje na nekaterih področjih bolj dovzetni za dobro novico kakor na drugih. (Beri Apostolska dela 18:1, 5–8.) Če živiš v kraju, kjer se le malo ljudi odzove na sporočilo o Kraljestvu, se skušaj osrediniti na to, kaj dobrega vedno dosežeš z oznanjevanjem. Spomni se, da tvoje nenehno prizadevanje, da razglašaš Jehovovo ime, ni zaman. (1. Kor. 15:58) Poleg tega se naš uspeh ne meri po tem, kako se ljudje odzivajo na dobro novico. Lahko smo prepričani, da bo Jehova poskrbel, da bodo ljudje pravičnega srca imeli možnost slišati sporočilo o Kraljestvu in se nanj odzvati. (Jan. 6:44)

Kako poživlja družinsko čaščenje

11. Katero dolžnost je Jehova dal staršem in kako jo lahko izpolnijo?

¹¹ Bogovdani starši so svoje otroke dolžni poučevati o Jehovu in njegovih poteh. (5. Mojz. 11:18, 19) Če imaš otroke, ali načrtuješ čas za to, da jih poučuješ o našem ljubečem nebeškem Očetu? Jehova ti v tem, da bi izpolnil to pomembno dolžnost in poskrbel za potrebe svoje družine, pomaga z obiljem krepilne duhovne hrane v obliki knjig, revij ter video- in avdioposnetkov.

12., 13. a) Kako lahko družinam koristi večer za družinsko čaščenje? b) Kako lahko starši poskrbijo, da bo družinsko čaščenje za družino poživitev?

¹² Poleg tega je razred zvestega in preudarnega sužnja poskrbel za to, da imamo sedaj večer za družinsko čaščenje. To je večer, ki ga vsak teden namenimo za družinsko preučevanje Biblije. V mnogih družinah so ugotovili, da so se zaradi te nove priprave med seboj zbližali in se imajo še bolj radi, hkrati pa so okrepili tudi svoj odnos z Jehovom. Kako pa lahko starši poskrbijo, da bi takšno preučevanje njihovo družino duhovno poživilo?

¹³ Družinsko čaščenje ne bi smelo biti suhoparno oziroma preveč resno. Saj vendar častimo »srečnega Boga«, ki želi, da smo tudi mi pri čaščenju veseli! (1. Tim. 1:11; Fil. 4:4) To, da imamo poseben večer, ko se lahko pogovarjamo o duhovnih draguljih iz Biblije, je res pravi blagoslov. Starši so lahko pri izbiri poučevalnih metod prilagodljivi ter uporabijo domišljijo in iznajdljivost. Neka starša sta se denimo strinjala, da njun desetletni sin Brandon pri družinskem čaščenju govori o temi »Zakaj je Satan v Bibliji imenovan  kača?«. Brandona je namreč to vprašanje že dlje časa mučilo, saj ima rad kače, in ga je motilo, da so povezane s Satanom. Nekatere družine občasno odigrajo nekakšno »zvočno« biblijsko dramo, tako da vsak družinski član dobi svojo vlogo pri branju odlomka iz Biblije. Včasih pa se morda odločijo, da biblijski dogodek uprizorijo. Te poučevalne metode niso samo zabavne, ampak lahko v njih otroci tudi aktivno sodelujejo, in s tem se biblijska načela dotaknejo njihovega srca. *

Pazimo se vsega, kar bi nas lahko preobtežilo

14., 15. a) Zakaj je v teh zadnjih dneh vse več stresa in negotovosti? b) S katerimi dodatnimi pritiski se morda spoprijemamo?

¹⁴ V teh zadnjih dneh hudobne stvarnosti je vse več stresa in negotovosti. Milijone ljudi je nezaposlenih ali pa jih pestijo druge ekonomske težave. Celo tistim, ki imajo službo, se pogosto zdi, kakor da bi zasluženi denar prinašali domov v raztrganih žepih, tako da družini ne morejo ponuditi kdove česa. (Primerjaj Hagaj 1:4–6.) Videti je, da so politiki in drugi voditelji nemočni v boju proti terorizmu in drugim virom zla. Mnogi ljudje pa so potrti zaradi lastnih pomanjkljivosti. (Ps. 38:4)

¹⁵ Tudi prave kristjane pestijo težave in pritiski Satanove stvarnosti. (1. Jan. 5:19) Ker želimo ostati zvesti Jehovu, se včasih kot Kristusovi učenci morda bojujemo še z nekaterimi dodatnimi pritiski. Jezus je rekel: »Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas.« (Jan. 15:20) Vendar tudi kadar nas preganjajo, »nismo puščeni na cedilu«. (2. Kor. 4:9) Zakaj ne?

16. Kaj nam lahko pomaga, da ostanemo veseli?

¹⁶ Jezus je rekel: »Pridite k meni vsi, ki trdo delate in ste obremenjeni, in jaz vas bom poživil.« (Mat. 11:28) Če trdno verjamemo v Kristusovo odkupno žrtev, se tako rekoč izročimo v Jehovove roke. S tem pa dobimo »moč, ki presega običajno«. (2. Kor. 4:7) »Pomočnik«, Božji sveti duh, nam vero tako okrepi, da lahko zdržimo preizkušnje in nadloge, ki jih doživimo, in hkrati ostanemo veseli. (Jan. 14:26; Jak. 1:2–4)

17., 18. a) Katerega duha se moramo varovati? b) Kaj se lahko zgodi, če poudarjamo svetne užitke?

¹⁷ Pravi kristjani se moramo varovati duha tega sveta, ki ljudi navaja, da se za vsako ceno ženejo za užitki. (Beri Efežanom 2:2–5.) V nasprotnem primeru bi nas lahko zapeljale »želje mesa, želje oči in bahavo razkazovanje svojih življenjskih sredstev«. (1. Jan. 2:16) Lahko pa bi začeli sami zmotno razmišljati, da nas bo poživilo, če se bomo predali željam mesa. (Rim. 8:6) Nekateri ljudje so denimo začeli zlorabljati drogo in alkohol, gledati pornografijo, se ukvarjati z ekstremnimi športi ali raznimi nedovoljenimi dejavnostmi, da bi vznemirili svoje čute. Satan hoče človeka s svojimi »spletkami« zapeljati in mu vsiliti izrojen občutek za to, kaj je prava poživitev. (Efež. 6:11)

 ¹⁸ Seveda ni nič narobe s tem, da zmerno jemo, pijemo in uživamo v koristni sprostitvi. Ne smemo pa dovoliti, da bi te stvari postale središče našega življenja. Zelo pomembno je, da smo uravnovešeni in se znamo obvladovati, zlasti če upoštevamo, v kakšnih časih živimo. Lastne želje nas lahko tako obtežijo, da postanemo »nedejavni ali brez sadov glede na točno spoznanje o našem Gospodu Jezusu Kristusu«. (2. Pet. 1:8)

19., 20. Kako lahko najdemo resnično poživitev?

¹⁹ Če svoje mišljenje uskladimo z Jehovovimi uredbami, ugotovimo, da so vsi užitki, ki jih ponuja ta svet, le začasni. Mojzes je to spoznal in enako spoznavamo tudi mi. (Heb. 11:25) Dejstvo je, da nam je izpolnjevanje volje našega nebeškega Očeta v pravo poživitev, takšno, ki nam prinaša veliko in trajno veselje in zadovoljstvo. (Mat. 5:6)

²⁰ Zato še naprej iščimo poživitev v duhovnih rečeh. Tako bomo »zavr[gli] brezbožnost in svetne želje [. . .], medtem ko čakamo na uresničitev čudovitega upanja in na veličastno razodetje velikega Boga in našega Rešitelja, Kristusa Jezusa«. (Titu 2:12, 13) Bodimo torej odločeni, da se bomo podrejali Jezusovi oblasti in vodstvu ter tako ostali vpreženi v Jezusov jarem. To nam bo prineslo resnično srečo in poživitev!

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

• Kje Jehovovi služabniki najdemo poživitev?

• Kako oznanjevanje poživi nas in tiste, s katerimi se pogovarjamo?

• Kako lahko družinski poglavarji poskrbijo, da bi bilo družinsko čaščenje poživljajoče?

• Kaj nas lahko duhovno obteži?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 26]

Če si nadenemo Jezusov jarem, najdemo veliko virov poživitve.