Iščimo varnost med Božjim ljudstvom
Iščimo varnost med Božjim ljudstvom
»Slavil te bom v velikem zboru.« (PS. 35:18)
1.–3. a) Kaj bi lahko kristjana spravilo v duhovno nevarne okoliščine? b) Kje lahko Božje ljudstvo najde zaščito?
JOE in njegova žena sta se na dopustu potapljala na tropskem koralnem grebenu. Okrog njiju je kar mrgolelo rib različnih barv in velikosti. Da bi si lahko koralni greben bolje ogledala, sta zaplavala še malo dlje proti odprtemu morju. Ko sta bila tako daleč, da nista več videla morskega dna, ampak le še modro brezno, je žena rekla Joeju: »Mislim, da sva šla malo predaleč.« Joe pa ji je odvrnil: »Pomiri se. Vem, kaj delam.« Joe se spominja, da je kmalu zatem pomislil: »Le kam so izginile vse ribe?« Ko je ugotovil, zakaj so odplavale, ga je obšla groza. Iz globine je naravnost proti njemu plaval morski pes in Joe mu je bil prepuščen na milost in nemilost. Ko je bil morski pes le še kak meter stran od njega, se je obrnil in odplaval.
2 Satanova stvarnost danes ponuja mnogo privlačnih stvari, kot so denimo zabava, zaposlitev in imetje, ki bi lahko kristjana tako prevzele, da bi počasi, ne da bi opazil, »zaplaval« v nevarne vode. »To, kar sem doživel, me je navedlo na to, da sem začel razmišljati o najini družbi,« pravi Joe, ki je krščanski starešina. Dodaja še: »Plavaj tam, kjer je varno in prijetno – v občini!« Pazi, da ne boš zaplaval v globoko vodo, kjer bi se lahko osamil v duhovnem pogledu in se tako izpostavil nevarnosti. Če pa bi se kdaj znašel v takšni vodi, se takoj vrni v »varne vode«, saj bi sicer ogrozil svoj odnos z Jehovom.
3 Današnji svet je za kristjane nevaren kraj. (2. Tim. 3:1–5) Satan ve, da so mu dnevi šteti, zato preži na neprevidne, da bi jih požrl. (1. Pet. 5:8; Raz. 12:12, 17) Toda mi nismo brez zaščite. Jehova je svojemu ljudstvu priskrbel varno duhovno zatočišče – krščansko občino.
4., 5. Kako mnogi gledajo na svojo prihodnost in zakaj?
4 Svetna družba nam lahko zagotovi le omejeno fizično oziroma čustveno varnost. Mnogi se čutijo fizično ogrožene zaradi zločinov, nasilja, visokih življenjskih stroškov in celo zaradi okoljskih problemov. Vsi se moramo prej ali slej spoprijeti s težavami, povezanimi s staranjem in slabim zdravjem. Tisti, ki imajo službo, stanovanje ali hišo, dovolj denarnih sredstev in so kolikor toliko zdravi, pa se morda sprašujejo, kako dolgo bodo vse to imeli.
5 Mnogi prav tako ne najdejo čustvene varnosti. Na žalost je veliko takih, ki so upali, da bodo našli svoj mir in izpolnitev v zakonu in družini, vendar so se njihova pričakovanja izjalovila. Kako pa je z duhovno varnostjo? Mnogi verniki so zbegani in dvomijo o vrednosti smernic, ki jih dobijo v cerkvi. Tako razmišljajo še zlasti zato, ker vidijo, da se njihovi verski voditelji vprašljivo vedejo in učijo nesvetopisemske nauke. Zato mnogi ljudje menijo, da jim ne preostane nič drugega, kakor da zaupajo v znanost oziroma se zanesejo na dobroto in zdravo pamet soljudi. Ne preseneča torej, da se ljudje okrog nas ne počutijo prav nič varne oziroma da raje ne razmišljajo preveč o svoji prihodnosti.
6., 7. a) Zakaj tisti, ki služijo Bogu, gledajo na stvari drugače kakor tisti, ki mu ne služijo? b) Kaj bomo pregledali v nadaljevanju?
6 Tisti, ki pripadajo krščanski občini, na stvari gledajo povsem drugače kakor tisti, ki ji ne pripadajo. Čeprav se moramo tudi mi, Jehovovi služabniki, spopadati z mnogimi podobnimi izzivi in težavami kakor naši sosedje, pa se nanje precej drugače odzivamo. (Beri Izaija 65:13, 14; Malahija 3:18.) Zakaj? Ker smo v Bibliji našli zadovoljivo razlago za razmere, v katerih je danes človeštvo, in ker se znamo spoprijemati z življenjskimi izzivi in problemi. Zato glede prihodnosti nismo preveč zaskrbljeni. To, da častimo Jehova, nas varuje pred nerazumnim in nesvetopisemskim razmišljanjem, nemoralnimi navadami in posledicami vsega tega. Zato člani krščanske občine uživamo mir, kakršnega drugi ne poznajo. (Iza. 48:17, 18; Fil. 4:6, 7)
7 Pregledali bomo nekaj zgledov, ki nam bodo pokazali, kakšno varnost uživajo tisti, ki služijo Jehovu, v nasprotju s tistimi, ki mu ne služijo. Pregledovanje teh zgledov nas bo morda navedlo na to, da bomo preiskali svoje mišljenje in ravnanje ter da bomo razmislili, ali bi lahko še bolj upoštevali nasvete, ki nam jih je Bog dal zato, da bi nas ščitili. (Iza. 30:21)
»Moje noge pa so skoraj skrenile s poti«
8. Na kaj morajo Jehovovi služabniki že od nekdaj paziti?
8 Že od davnih časov človeške zgodovine se tisti, ki se odločijo služiti Jehovu in ga ubogati, trudijo, da nimajo tesnejših stikov z ljudmi, ki ne služijo Bogu. Pravzaprav je Jehova nakazal, da bo med njegovimi častilci in tistimi, ki hodijo za Satanom, vladalo sovraštvo. (1. Mojz. 3:15) Božji služabniki se neomajno ravnajo po Božjih načelih, zato se razlikujejo od ljudi, ki jih obkrožajo. (Jan. 17:15, 16; 1. Jan. 2:15–17) Vendar pa živeti po teh načelih ni vedno lahko. Zato nekateri Jehovovi služabniki včasih podvomijo o tem, ali je modro biti požrtvovalen.
9. Kaj je težilo pisca 73. psalma?
9 Eden od Jehovovih služabnikov, ki je bil v dvomih glede tega, ali se je modro odločil, je bil pisec 73. psalma (najverjetneje je bil eden od Asafovih potomcev). Psalmist se je spraševal, zakaj se pogosto zdi, da so hudobni uspešni, srečni in bogati, tisti, ki se trudijo služiti Bogu, pa morajo prenašati preizkušnje in težave. (Beri Psalm 73:1–13.)
10. Zakaj bi moral razmisliti o vprašanjih, ki jih je postavil psalmist?
10 Ali si se tudi ti že kdaj spraševal kaj podobnega kakor psalmist? Če si se, ni treba, da bi se zato počutil pretirano krivega, niti ti ni treba misliti, da je s tvojo vero kaj narobe. Pravzaprav je bilo kar nekaj Jehovovih služabnikov, ki so se jim porajale podobne misli; med njimi so bili celo nekateri, ki jih je Jehova uporabil za pisanje Biblije. (Job 21:7–13; Ps. 37:1; Jer. 12:1; Hab. 1:1–4, 13) Vsi, ki želijo služiti Jehovu, morajo resno razmisliti o naslednjem vprašanju in si odgovoriti nanj: Ali je to, da služim Bogu in ga ubogam, nekaj najboljšega, kar lahko počnem v svojem življenju? To vprašanje je povezano s spornim vprašanjem, ki ga je postavil Satan v edenskem vrtu. Pravzaprav je samo bistvo spornega vprašanja glede Božje pravice do vesoljne oblasti. (1. Mojz. 3:4, 5) Zato bi bilo dobro, da bi vsi razmislili o psalmistovih besedah. Ali naj bi zavidali hudobnim bahačem, za katere se zdi, da živijo brez vsakih problemov? Ali naj bi »skrenil[i] s poti« in nehali služiti Jehovu ter se podali na pot teh bahačev? To pa je ravno tisto, do česar bi nas rad pripravil Satan.
11., 12. a) Kaj je psalmistu pomagalo, da se je znebil dvomov, in kaj se iz tega naučimo? b) Kako si ti prišel do podobnega sklepa kakor psalmist?
11 Kaj je psalmistu pomagalo, da se je znebil svojih dvomov? Priznal je sicer, da je skoraj skrenil s poti pravičnosti, vendar je spremenil svoj pogled, ko je vstopil v »veličastno Božje svetišče« – ko je bil v družbi z duhovnimi ljudmi v Božjem templju in je premišljeval o Božjem namenu. Takrat mu je postalo jasno, da ne želi končati tako, kakor bodo hudodelci. Videl je, da so jih njihova dejanja in odločitve v življenju postavili na »spolzka tla«. Sprevidel je, da bodo vsi, ki so nezvesti Jehovu in ga zapustijo, doživeli svoj konec »v nenadni nesreči«, tisti, ki Mu služijo, pa bodo uživali njegovo podporo. (Beri Psalm 73:16–19, 27, 28.) Prav gotovo si se že lahko prepričal, da so te besede resnične. Morda se mnogim zdi privlačno, da človek živi samo zase in se ne ozira na Božji zakon, vendar pa so posledice takšnega ravnanja slabe in se jim ne da ubežati. (Gal. 6:7–9)
12 Kaj se še lahko naučimo iz psalmistove izkušnje? To, da je našel varnost in modrost med Božjim ljudstvom. Ko je prišel v prostor, kjer so častili Jehova, je začel razmišljati jasno in logično. Podobno lahko tudi mi na občinskih shodih najdemo modre svetovalce in uživamo v zdravi duhovni hrani. Zato Jehova svojim služabnikom upravičeno naroča, naj obiskujejo krščanske shode. Na njih so ohrabreni ter spodbujeni, naj ravnajo modro. (Iza. 32:1, 2; Heb. 10:24, 25)
Modro izbirajmo svojo družbo
13.–15. a) Kaj je doživela Dina in kaj se iz tega naučimo? b) Zakaj nam je v zaščito, če se družimo s sokristjani?
13 Jakobova hči Dina je dober primer človeka, ki zaide v resne težave, ker se druži s svetnimi ljudmi. Iz pripovedi v Prvi Mojzesovi knjigi izvemo, da se je Dina imela navado družiti z mladimi kanaanskimi dekleti, ki so živela v njeni bližini. Kanaanci pa niso imeli enakih moralnih meril kakor Jehovovi častilci. Glede na arheološke najdbe je bila njihova dežela prežeta z malikovalstvom, nemoralo, izprijenim kultom spolnosti in nasiljem. (2. Mojz. 23:23; 3. Mojz. 18:2–25; 5. Mojz. 18:9–12) Spomnimo se, kaj je Dina doživela, ker se je družila s temi ljudmi.
14 Dino je opazil Kanaanec Sihem, ki je opisan kot »najuglednejši v vsej očetovi hiši«. »Vzel jo je in jo posilil«. (1. Mojz. 34:1, 2, 19) Kakšna tragedija! Dini najbrž še na misel ni prišlo, da se ji lahko zgodi kaj takega. Morda so se ji zdeli tamkajšnji mladi povsem nenevarni in se je želela z njimi le spoprijateljiti. Toda kako zelo se je zmotila!
15 Kaj se iz te pripovedi lahko naučimo? To, da se enostavno ne moremo družiti z neverniki in upati, da ne bomo čutili nobenih posledic. V Svetem pismu piše, da »slaba družba pokvari dobre navade«. (1. Kor. 15:33) Po drugi strani pa nam je v zaščito, če se družimo z ljudmi, ki verjamejo enako kakor mi, imajo ista visoka moralna merila in ljubijo Jehova kakor mi. Takšna dobra družba nas bo spodbudila, da bomo ravnali modro. (Preg. 13:20)
»Bog vas je umil«
16. Kaj je apostol Pavel napisal o nekaterih v korintski občini?
16 Krščanska občina je mnogim pomagala, da so se očistili navad, ki oskrunjajo človeka. Ko je apostol Pavel pisal svoje prvo pismo občini v Korintu, je omenil spremembe, ki so jih morali narediti tamkajšnji kristjani, da so svoje življenje uskladili z Božjimi merili. Nekateri so bili prej nečistniki, malikovalci, prešuštniki, homoseksualci, tatovi, pijanci in še marsikaj. »Toda Bog vas je umil,« jim je napisal Pavel. (Beri 1. Korinčanom 6:9–11.)
17. Kako je mnogim to, da so začeli živeti po biblijskih merilih, spremenilo življenje?
17 Ljudje, ki nimajo vere, tudi nimajo modrih vodil v življenju. Takšni uberejo svojo pot, ali pa se enostavno prepustijo moralni razpuščenosti, ki jih obkroža, kakor so ravnali staroveški Korinčani, preden so postali verni. (Efež. 4:14) Toda ko si ljudje pridobijo točno spoznanje o Božji Besedi in Božjih namenih ter pričnejo ravnati po svetopisemskih smernicah, jim to izboljša življenje. (Kol. 3:5–10; Heb. 4:12) Mnogi, ki so zdaj člani krščanske občine, lahko povedo, da so prej, preden so izvedeli za Jehovova pravična merila in jih začeli upoštevati, živeli brez moralnih omejitev. Vendar pa so bili nezadovoljni in nesrečni. Mir so našli šele, ko so se začeli družiti z Božjim ljudstvom in živeti po biblijskih načelih.
18. Kaj je doživelo neko dekle in kaj to dokazuje?
18 Nasprotno pa nekateri, ki so v preteklosti zapustili »varne vode« krščanske občine, to svojo odločitev bridko obžalujejo. Neka sestra, ki jo bomo poimenovali Tanja, pripoveduje, da je bila »seznanjena z resnico«, vendar je pri 16-ih nehala hoditi na shode, da bi se »prepustila temu, kar ponuja svet«. Takšno življenje jo je pripeljalo do nezaželene nosečnosti in splava. Zdaj pravi: »Tri leta, ki sem jih preživela zunaj občine, so na meni pustila hude čustvene brazgotine, ki ne bodo izginile. Še posebej me preganja to, da sem ubila svojega še nerojenega otroka. [. . .] Vsem mladim, ki želijo samo za kratek čas ‚okusiti‘ ta svet, bi rada rekla: ‚Tega nikar ne storite!‘ Morda se svet sprva zdi sladek, vendar za njim ostane zelo grenak priokus. Ponuditi ne more nič drugega kakor bridkosti. To vem. Sem sama izkusila. Ostanite v Jehovovi organizaciji! To je edina življenjska pot, ki osrečuje.«
19., 20. Pred čim nas ščiti krščanska občina in kako?
19 Samo pomisli, kaj bi bilo s teboj, če bi zapustil varno okolje krščanske občine. Mnogi nočejo niti razmišljati o tem, kako prazno so živeli, preden so sprejeli resnico. (Jan. 6:68, 69) Če boš ostal tesno povezan s svojimi krščanskimi brati in sestrami, boš na varnem ter boš zaščiten pred nadlogami in bridkostmi, ki jih v Satanovem svetu ne manjka. Druženje z brati in sestrami ter redno obiskovanje občinskih shodov te bo stalno spominjalo na to, da so Jehovova pravična merila modra, in te spodbujalo, da boš živel po njih. Vse razloge imaš za to, da slaviš Jehova »v velikem zboru«, kakor je to delal psalmist. (Ps. 35:18)
20 Seveda je vsem kristjanom iz takšnih ali drugačnih razlogov kdaj pa kdaj težko ostati značajni. Takrat morda potrebujejo samo to, da jih kdo pravilno usmeri. Kaj lahko v takšnih trenutkih skupaj z drugimi brati in sestrami v občini storiš, da bi sočastilcem pomagal? V naslednjem članku bomo preiskali, kako lahko »tolaži[mo] in krepi[mo]« svoje brate. (1. Tes. 5:11)
Kako bi odgovoril?
• Kaj se naučimo iz izkušenj pisca 73. psalma?
• Kaj se naučimo iz tega, kar je doživela Dina?
• Zakaj lahko najdeš varnost v krščanski občini?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 7]
Plavaj tam, kjer je varno; ostani v občini!