Kaj lahko storiš, če je zakonec izdal tvoje zaupanje

MARGARITA in njen mož Raúl sta mnogo let skupaj polnočasno služila Jehovu. * Toda kmalu po rojstvu njunega prvega otroka se je Raúl začel oddaljevati od Jehova. Sčasoma je začel živeti nemoralno in bil izobčen iz krščanske občine. Margarita pripoveduje: »Ko se je vse to zgodilo, sem mislila, da bom kar umrla. Bila sem povsem strta in nisem vedela, kaj naj storim.«

Jane pa je kmalu po poroki doživela drugačen udarec. Mož je njeno zaupanje in ljubezen izdal tako, da jo je začel fizično zlorabljati. Jane pripoveduje: »Ko me je mož prvič udaril, sem bila osupla in sem se počutila osramočeno in ponižano. Zatem me je prosil, naj mu oprostim. In to se je začelo ponavljati. Mislila sem, da sem mu kot kristjanka dolžna vedno odpustiti in vse pozabiti. Poleg tega sem menila, da bi bila nezvesta, če bi komu zaupala najin problem, pa četudi bi to bili starešine v občini. Ta vzorec njegovega zlorabljanja in mojega odpuščanja se je nadaljeval več let. Ves ta čas sem mislila, da gotovo lahko kaj storim, da bi me mož imel rad. Ko je mene in hčerko nazadnje zapustil, sem menila, da mi je spodletelo. Razmišljala sem, kaj vse bi morala  še storiti oziroma reči, da bi obdržala najin zakon.«

Morda tudi ti podobno kakor Margarita in Jane prenašaš čustveno, finančno ali duhovno stisko, ker je mož izdal tvoje zaupanje. Ali pa si mož in zaradi ženine nezvestobe doživljaš čustvene bolečine in težave. Ne moremo zanikati dejstva, da živimo v »kritičnih časih, v katerih [. . .] [je] težko živeti«, kot je to napovedala Biblija. Ta prerokba odkriva, da bo v »zadnjih dneh« družina pod pritiskom in da v marsikaterem domu ne bo naravne naklonjenosti. Nekateri bodo samo trdili, da služijo Bogu, vendar tega ne bodo odsevali v svojem življenju. (2. Tim. 3:1–5) Kaj takega lahko prizadene tudi prave kristjane. Kaj ti torej lahko pomaga, če je zakonec izdal tvoje zaupanje?

Glej nase tako, kakor gleda nate Jehova

Mogoče na začetku težko verjameš, da te lahko nekdo, ki ga ljubiš, tako zelo prizadene. Za njegovo oziroma njeno grešno ravnanje morda začneš kriviti sebe.

Vendar ne pozabi, da je celo popoln človek Jezus doživel, da ga je izdal nekdo, kateremu je zaupal in ga je imel rad. Jezus je veliko molil in dobro premislil, preden je izbral dvanajst apostolov, ki so postali njegovi najbližji tovariši. Takrat so bili vsi zaupanja vredni Jehovovi služabniki. Zato je Jezusa gotovo zelo prizadelo, ko je Juda »postal izdajalec«. (Luk. 6:12–16) Vendar pa Jehova za Judova dejanja ni krivil Jezusa.

Seveda noben zakonec ni popoln. Oba, mož in žena, delata napake. Navdihnjeni psalmist je napisal resnico: »Če bi gledal na napake, o Jah, Jehova, kdo bi mogel obstati?« (Ps. 130:3) Oba zakonca bi morala posnemati Jehova in biti pripravljena spregledati napake drug drugemu. (1. Pet. 4:8)

Toda »vsak od nas bo [. . .] zase dajal odgovor Bogu«. (Rim. 14:12) Če kdo od zakoncev sozakonca stalno žali ali z njim grdo ravna, bo moral za svoja dejanja Jehovu odgovarjati sam, ne pa nedolžni zakonec. Jehova obsoja nasilje in žaljenje, zato nima nihče nikoli upravičenega razloga za to, da bi s svojim zakoncem ravnal tako neljubeče in nespoštljivo. (Ps. 11:5; Efež. 5:33; Kol. 3:6–8) Če ima kak kristjan ponavljajoče se izbruhe jeze, pa se za to ne kesa in se noče spremeniti, mora biti izobčen iz krščanske občine. (Gal. 5:19–21; 2. Jan. 9, 10) Zakonec se ne bi smel počutiti krivega, če za partnerjevo nekrščansko vedenje pove starešinam. Jehova je sočuten do žrtev takšnega grdega ravnanja.

Ko kdo od zakoncev prešuštvuje, ne greši le proti nedolžnemu partnerju, temveč tudi proti Jehovu. (Mat. 19:4–9; Heb. 13:4) Če si nedolžni zakonec prizadeva živeti po biblijskih načelih, se mu ni treba počutiti krivega za prešuštnikovo nezvestobo.

Ne pozabi, da Jehova ve, kako se počutiš. Sebe je opisal kot moža izraelskega naroda in v njegovi Besedi je mnogo ganljivih odlomkov, ki opisujejo, kako žalosten je bil, ker je njegov narod duhovno prešuštvoval. (Iza. 54:5, 6; Jer. 3:1, 6–10) Bodi prepričan, da Jehova vsekakor vidi solze, ki jih pretakaš, ker je tvoj zakonski partner tako ali drugače izdal tvoje zaupanje. (Mal. 2:13, 14) Ve, da potrebuješ tolažbo in spodbudo.

Kako Jehova tolaži

Jehova med drugim tolaži po krščanski občini. Takšne podpore je bila deležna Jane. Sama se takole spominja: »Okrajni nadzornik nas je obiskal ravno takrat, ko sem bila čustveno čisto na tleh. Vedel je, da sem zelo potrta, ker je moj mož vložil zahtevo za razvezo. Vzel si je čas, da mi je pomagal  razmisliti o svetopisemskih stavkih, kot je na primer Prvo pismo Korinčanom 7:15. Biblijske vrstice in bratove prijazne besede so mi pomagale, da sem se osvobodila občutkov krivde in dobila nekaj notranjega miru.« *

Tudi Margarita, ki smo jo omenili na začetku, je občutila, da Jehova praktično pomaga po krščanski občini. »Ko je postalo očitno, da se mož ne kesa,« pripoveduje Margarita, »sem vzela oba otroka in se preselila v drugo mesto. Že ob prihodu mi je uspelo najeti dve sobi. Naslednji dan, ko sem vsa žalostna ravno odpirala prtljago, je nekdo potrkal. Mislila sem, da je pred vrati lastnica, ki je živela v sosednjem stanovanju. Toda na moje presenečenje je bila sestra, ki je preučevala Biblijo z mojo mamo in nam pomagala spoznati resnico. Ni pričakovala, da bo videla mene. Prišla je zato, ker je preučevala Biblijo z lastnico mojega stanovanja. Občutila sem veliko olajšanje in nisem mogla skrivati čustev. Povedala sem ji, kaj se je zgodilo, nato pa sva skupaj jokali. Sestra je takoj poskrbela, da smo še isti dan obiskali shod. V občini so nas prisrčno sprejeli in starešine so mi praktično pomagali poskrbeti za duhovne potrebe moje družine.«

Kako lahko drugi pomagajo

Bratje in sestre v krščanski občini lahko praktično pomagajo na več načinov. Poglejmo si primer Margarite, ki si je morala najti službo. Neka družina v občini se ji je ponudila, da bo, kadar bo treba, popazila na njena otroka, ko bosta prišla iz šole.

Margarita je povedala: »Še posebej cenim, ko se bratje in sestre ponudijo, da mene in moja otroka vzamejo na oznanjevanje.« Člani občine s takšno praktično pomočjo »drug drugemu pomagaj[o] prenašati nadloge« in s tem izpolnjujejo »Kristusovo postavo«. (Gal. 6:2)

Tisti, ki trpijo zaradi grehov drugih, zares cenijo takšno praktično pomoč. Monique, ki jo je mož pustil samo s štirimi majhnimi otroki in 10.000 evri dolga na kreditni kartici, pripoveduje: »Moji duhovni bratje in sestre so bili zelo ljubeznivi. Ne morem si predstavljati, kako bi preživela brez njihove pomoči. Zdi se mi, da mi je Jehova priskrbel najčudovitejše brate, ki so se razdajali za moje otroke. Tako sem z veseljem opazovala, kako moji otroci ob takšni pomoči duhovno dozorevajo. Če sem potrebovala nasvet, so mi starešine pomagali. Če  sem potrebovala pogovor, so mi prisluhnili.« (Mar. 10:29, 30)

Ljubeč prijatelj bo seveda znal sprevideti, kdaj je bolje, da ne načne teme, ki je za drugega boleča. (Prid. 3:7) Margarita pravi: »S sestrami v novi občini sem se večinoma rada pogovarjala o oznanjevanju, biblijskih poukih, otrocih, skratka o vsem drugem, samo o svojih težavah ne. Cenila sem, da so mojo preteklost pustile pri miru in mi pomagale začeti na novo.«

Upri se želji po maščevanju

Morda pa se ne čutiš krivega za grehe svojega zakonca, ampak si jezen, ker moraš zaradi njegovih napak tako zelo trpeti. Če bi dovolil, da bi takšna jeza prerasla v zamero, bi ta lahko omajala tvojo odločenost, da ostaneš zvest Jehovu. Morda bi prišel v skušnjavo, da se nezvestemu partnerju nekako maščuješ.

Če ugotoviš, da se v tebi nabirajo takšni občutki, lahko razmisliš o zgledu Jozueta in Kaleba. Ta zvesta moža sta s tem, da sta si šla ogledat Obljubljeno deželo, tvegala svoje življenje. Drugi ogledniki so s svojim pomanjkanjem vere ljudstvo pripravili do tega, da je nehalo ubogati Jehova. Nekateri Izraelci so Jozueta in Kaleba, ki sta spodbujala narod, naj ostane zvest, hoteli celo kamenjati. (4. Mojz. 13:25–14:10) Zaradi tega, kar so Izraelci storili, sta bila Jozue in Kaleb primorana 40 let tavati po pustinji. To ju torej ni doletelo zaradi njunih grehov, ampak zaradi grehov drugih.

Jozue in Kaleb sta bila po vsej verjetnosti razočarana, vendar nista dovolila, da bi zaradi grehov svojih bratov postala zagrenjena. Osredinila sta se na svoje služenje Jehovu. Ob koncu 40-letnega tavanja po pustinji sta bila v takratnem rodu edina poleg levitov nagrajena tako, da sta preživela in smela vstopiti v Obljubljeno deželo. (4. Mojz. 14:28–30; Joz. 14:6–12)

Zaradi dejanj svojega nezvestega zakonca lahko trpiš kar nekaj časa. Tvoj zakon se je morda že končal, ti pa mogoče še vedno trpiš zaradi čustvenih ali finančnih težav. Vendar ne dovoli, da bi te prevzele temačne misli. Spomni se, da Jehova najbolje ve, kako ravnati s tistimi, ki namerno prezirajo njegova merila, kakor to odkriva svarilni zgled nezvestih Izraelcev v pustinji. (Heb. 10:30, 31; 13:4)

Lahko ti uspe!

Ne dovoli, da te negativne misli potrejo. Svoj um polni z Jehovovimi mislimi. Jane pravi: »Ugotovila sem, da mi je pomagalo poslušanje posnetkov Stražnega stolpa in Prebudite se!. Prav tako so me zelo okrepili shodi. Ko sem na njih sodelovala, sem lažje pozabila na svoje težave. Podobno mi je bilo v pomoč oznanjevanje. Ko sem drugim pomagala, da bi si pridobili vero v Jehova, sem tako krepila svojo vero. Tudi skrb za biblijske učence mi je pomagala um zaposliti s pomembnejšimi stvarmi.«

Prej omenjena Monique pravi: »Ker sem redno obiskovala shode in karseda pogosto sodelovala v oznanjevanju, sem lahko zdržala. V naši družini smo se še bolj zbližali, okrepili pa smo tudi vezi z brati in sestrami v občini. Stiska, ki sem jo doživela, mi je pomagala prepoznati lastne šibkosti. Bila sem preizkušena, toda Jehova mi je pomagal zdržati.«

Tudi tebi lahko uspe prestati podobne preizkušnje. Kljub čustveni bolečini, ki jo doživljaš, ker je zakonec izdal tvoje zaupanje, si prizadevaj upoštevati Pavlov navdihnjeni nasvet: »Ne nehajmo delati dobrega, saj bomo ob svojem času želi, če se ne bomo utrudili.« (Gal. 6:9)

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 31]

Zakonci, ki so ostali sami, so hvaležni tistim, ki jih vzamejo s seboj na oznanjevanje.