Krepimo drug drugega v občini

»Med seboj [se] tolažite in krepite.« (1. TES. 5:11)

1. Kako smo blagoslovljeni, ker smo del krščanske občine, toda s katerimi izzivi se moramo vseeno spoprijemati?

TO, DA si del krščanske občine, ti prinaša veliko blagoslovov. Si v dobrem odnosu z Jehovom. Ker se zanašaš na Božjo Besedo, si zaščiten pred slabimi posledicami nekrščanskega življenja. Obkrožen si s pravimi prijatelji, ki želijo, da delaš dobro. Da, blagoslovov je zares veliko. Vendar pa se večina kristjanov bojuje s takšnimi ali drugačnimi problemi. Nekateri morda potrebujejo pomoč pri razumevanju globljih resnic v Božji Besedi. Drugi so bolni oziroma depresivni ali pa morda trpijo zaradi posledic nemodrih odločitev. Poleg tega vsi živimo v brezbožnem svetu.

2. Kako bi se morali odzvati, kadar so naši bratje in sestre v težavah, in zakaj?

² Gotovo nam ni vseeno, ko vidimo, da sokristjani trpijo ali pa jih kaj teži. Apostol Pavel je potem, ko je občino primerjal s telesom,  rekel: »Če en telesni del trpi, trpijo z njim vsi drugi deli.« (1. Kor. 12:12, 26) Kadar so naši bratje in sestre v takšnih okoliščinah, bi jim morali biti v oporo. V Svetem pismu najdemo več pripovedi o tem, da so člani občine pomagali drugim spoprijeti se s problemi in jih rešiti. Ko bomo v nadaljevanju pregledovali te pripovedi, razmisli, kako bi lahko pomagal v primerih, ki bi bili podobni opisanim. Kako bi lahko pomagal svojim bratom in sestram v duhovnem pogledu ter s tem okrepil Jehovovo občino?

»Vzela [sta ga] k sebi«

3., 4. Kako sta Akvila in Priskila pomagala Apolu?

³ Ko se je Apolo preselil v Efez, je bil že goreč oznanjevalec. Kot poroča pripoved iz Apostolskih del, »je kar prekipeval od duha« ter »pravilno govoril in učil o Jezusu, le da je poznal samo Janezov krst«. Glede na to, da ni poznal krsta »v imenu Očeta in Sina in svetega duha«, bi lahko sklepali, da so mu oznanjevali bodisi učenci Janeza Krstnika bodisi Jezusovi sledilci pred binkoštmi leta 33 n. št. Apolo je bil goreč, vendar so bile v njegovem spoznanju precejšnje vrzeli. Kako mu je pomagalo druženje s soverniki? (Apd. 1:4, 5; 18:25; Mat. 28:19)

⁴ Krščanska zakonca Akvila in Priskila sta slišala Apola, ko je pogumno govoril v sinagogi. Vzela sta ga k sebi in ga bolje poučila. (Beri Apostolska dela 18:24–26.) To je bilo res ljubeče. Seveda sta Akvila in Priskila pristopila k Apolu taktno in tako, da je čutil, da mu želita pomagati, ne pa ga kritizirati. Apolo ni poznal zgodovine zgodnje krščanske občine. Zato je bil svojima novima prijateljema prav gotovo hvaležen, da sta mu povedala te pomembne podrobnosti. Z znanjem, ki si ga je pridobil, je bil »v veliko pomoč« svojim bratom v Ahaji, poleg tega pa je tudi učinkoviteje oznanjeval. (Apd. 18:27, 28)

5. Kako na tisoče kraljestvenih oznanjevalcev ljubeče pomaga ljudem in s kakšnim rezultatom?

⁵ Mnogi v današnji krščanski občini so zelo hvaležni tistim, ki so jim pomagali razumeti Biblijo. Številni učenci s svojim učiteljem spletejo trajno prijateljstvo. Da bi ljudem pomagali razumeti resnico, se je večinoma treba z njimi več mesecev redno sestajati. Kljub temu so se kraljestveni oznanjevalci pripravljeni tako žrtvovati, saj se zavedajo, da je življenje ljudi v nevarnosti. (Jan. 17:3) Kako veseli so, ko ljudje sprejmejo resnico, živijo po njej in v svojem življenju izpolnjujejo Jehovovo voljo!

»O njem so [. . .] dobro govorili«

6., 7. a) Zakaj je Pavel izbral Timoteja za svojega popotnega tovariša? b) Kako je Timotej s Pavlovo pomočjo napredoval?

⁶ Ko sta apostola Pavel in Sila na drugem misijonarskem potovanju obiskala Listro, sta  tam našla Timoteja, mladega moškega v poznih najstniških oziroma zgodnjih 20-ih letih. »O njem so bratje v Listri in Ikóniju dobro govorili.« Timotejeva mama Evnika in babica Loida sta bili posvečeni kristjanki, oče pa ni bil tega verskega prepričanja. (2. Tim. 1:5) Pavel se je s to družino morda seznanil že nekaj let prej, ko je prvič prišel v te kraje. Toda zdaj se je za Timoteja še posebej zanimal, saj je videl, da je izjemen mlad moški. In tako je Timotej s privoljenjem tamkajšnjih starešin postal Pavlov pomočnik pri misijonarjenju. (Beri Apostolska dela 16:1–3.)

⁷ Timotej se je od svojega starejšega tovariša marsikaj naučil. Sčasoma je toliko napredoval, da ga je lahko Pavel kot svojega zastopnika brez skrbi poslal obiskovat občine. Timotej je v kakšnih 15 letih, kolikor je sodeloval s Pavlom, iz neizkušenega in morda sramežljivega mladega moškega napredoval v odličnega nadzornika. (Fil. 2:19–22; 1. Tim. 1:3)

8., 9. Kako lahko člani občine spodbudijo mlade? Povej primer.

⁸ Mnogi mladi v današnji krščanski občini imajo izredne sposobnosti. Če jih duhovno naravnani prijatelji spodbujajo, se lahko začnejo potegovati za večje odgovornosti med Jehovovim ljudstvom in jih sčasoma tudi sprejmejo. Ozri se po svoji občini. Ali vidiš v njej mlade posameznike, ki bi se lahko dali na razpolago, kakor se je dal Timotej? Morda jim lahko pomagaš in jih spodbujaš, da bi postali pionirji, betelčani, misijonarji ali potujoči nadzorniki. Kaj pa bi lahko storil, da bi jim pomagal zastaviti si takšne cilje?

⁹ Martin, ki je že 20 let član betelske družine, se s hvaležnostjo spominja nekega okrajnega nadzornika, ki mu je pred 30 leti posvetil pozornost, ko sta bila skupaj na oznanjevanju. Nadzornik mu je navdušeno pripovedoval o tem, kako je bilo, ko je kot mlad fant delal v Betelu. Spodbudil ga je, naj razmisli o tem, da bi se tudi sam dal na razpolago v Jehovovi organizaciji. Martin meni, da je ta nepozabni pogovor zelo vplival na njegove poznejše odločitve. Morda boš lahko tudi ti storil kaj dobrega za mlade, če se boš z njimi pogovarjal o teokratičnih ciljih.

»Tolažite potrte duše«

10. Kako se je počutil Epafrodit in zakaj?

¹⁰ Epafrodit je opravil dolgo in naporno pot iz Filipov v Rim, da bi obiskal apostola Pavla, ki je bil zaradi svoje vere v ječi. K Pavlu  so ga poslali Filipljani. Apostolu ni prinesel le njihovega daru, ampak je nameraval pri njem tudi ostati, da bi mu v njegovih težavnih razmerah pomagal, kolikor bi pač mogel. Vendar je Epafrodit med svojim bivanjem v Rimu tako zbolel, »da bi skoraj umrl«. To, da mu ni uspelo opraviti njegovega poslanstva, ga je zelo potrlo. (Fil. 2:25–27)

11. a) Zakaj ne bi smeli biti presenečeni, če so nekateri v občini depresivni? b) Kaj je Pavel naročil Filipljanom glede Epafrodita?

¹¹ Danes so ljudje zaradi različnih pritiskov potrti in zbolevajo za depresijo. Glede na statistične podatke Svetovne zdravstvene organizacije kar vsak peti zemljan kdaj v svojem življenju zboli za depresijo. Za depresijo lahko zbolijo tudi Jehovovi služabniki. K posameznikovi potrtosti lahko prispevajo težave, povezane z vzdrževanjem družine, slabo zdravje, malodušje zaradi lastnih pomanjkljivosti in drugi dejavniki. Kako pa so lahko Filipljani pomagali Epafroditu? Pavel je napisal: »Z vsem veseljem mu torej izkažite običajno dobrodošlico v Gospodu. In imejte take može v časti, saj se je zaradi Gospodovega dela zelo približal smrti, ko je svojo dušo izpostavil nevarnosti, da bi povsem nadomestil vas, ker vas ni tukaj, da bi mi osebno pomagali.« (Fil. 2:29, 30)

12. Kako lahko tolažimo depresivne?

¹² Tudi mi bi morali spodbujati brate in sestre, ki so malodušni ali depresivni. Prav gotovo vemo za pozitivne reči, ki so jih storili na svoji krščanski poti, in jim jih lahko omenimo. Morda so morali veliko spremeniti v svojem življenju, da so lahko postali kristjani ali pa stopili v polnočasno službo. Povejmo jim, da cenimo njihov trud, in lahko jim zagotovimo, da ga ceni tudi Jehova. Zvesti bratje in sestre, ki jim starost ali slabo zdravje preprečuje, da bi naredili vse, kar so lahko nekoč, si za svoja leta službe vsekakor zaslužijo vse naše spoštovanje. Ne glede na to, kaj je vzrok za depresijo kakega brata ali sestre, Jehova vsem svojim zvestim služabnikom svetuje: »Tolažite potrte duše, podpirajte šibke, bodite potrpežljivi z vsemi.« (1. Tes. 5:14)

Morali bi mu »iz vsega srca odpustiti in ga potolažiti«

13., 14. a) Kaj resnega je ukrenila korintska občina in zakaj? b) Kakšen je bil rezultat izobčenja?

¹³ V prvem stoletju je neki moški iz korintske občine nečistoval in se za to dejanje ni kesal. S svojim vedenjem je ogrozil čistost občine. Nad njegovim početjem so se zgražali celo tisti zunaj občine. Zato je Pavel upravičeno naročil, naj ga izobčijo. (1. Kor. 5:1, 7, 11–13)

¹⁴ Takšno discipliniranje je bilo koristno. Občina je bila obvarovana pred škodljivim vplivom, grešnik pa se je spametoval in se pokesal. Ker je moški s svojimi deli dokazal, da se kesa, je Pavel v svojem drugem pismu občini napisal, naj ga sprejmejo nazaj. Vendar pa samo to ni bilo dovolj. Pavel je občini še naročil, da mu morajo »iz vsega srca odpustiti in ga potolažiti, da ga prevelika žalost ne bi morda nekako pogoltnila«. (Beri 2. Korinčanom 2:5–8.)

15. Kako bi morali gledati na skesane prestopnike, ki so ponovno sprejeti v občino?

¹⁵ Kaj se iz tega zapisa naučimo? Kadar mora biti kdo izobčen, nas to vsekakor razžalosti. Takšen posameznik je morda osramotil Božje ime in občino spravil na slab glas. Morda je celo grešil proti nam osebno. Toda ko starešine, ki so postavljeni, da ta primer preiščejo, v skladu z Jehovovimi navodili odločijo, da je skesanega grešnika treba ponovno sprejeti v občino, to pomeni,  da mu je Jehova odpustil. (Mat. 18:17–20) Mar ne bi bilo prav, da bi ga posnemali? Če bi bili strogi in mu ne bi hoteli odpustiti, bi s tem pokazali, da nasprotujemo Jehovu. Ali ne bi bilo bolje, da bi »potrdi[li] svojo ljubezen« do prestopnika, ki se je resnično pokesal in bil ponovno sprejet? S tem bi prispevali k miru in enotnosti v Božji občini in bi bili všeč Jehovu. (Mat. 6:14, 15; Luk. 15:7)

»Koristen [mi bo] za službo«

16. S čim je Marko razočaral Pavla?

¹⁶ Iz neke druge svetopisemske pripovedi pa se naučimo, da ne bi smeli v srcu gojiti negativnih občutkov do tistih, ki so nas razočarali. Janez z vzdevkom Marko je na primer zelo razočaral apostola Pavla. S čim pa? Ko sta šla Pavel in Barnaba na svoje prvo misijonarsko potovanje, je šel Marko z njima, da bi jima pomagal. Potem ko so bili nekaj časa na potovanju, je Marko iz nam neznanega razloga zapustil svoja tovariša in se vrnil domov. Pavla je ta njegova odločitev tako razočarala, da se je med načrtovanjem drugega potovanja sprl z Barnabom glede tega, ali naj Marka tudi tokrat vzameta s seboj. Zaradi tega, kar se je zgodilo na prvem potovanju, Pavel ni hotel, da bi ju Marko spremljal. (Beri Apostolska dela 13:1–5, 13; 15:37, 38.)

17., 18. Kako vemo, da sta Pavel in Marko zgladila medsebojni spor, in kaj se iz tega lahko naučimo?

¹⁷ Vendar Marko ni dopustil, da bi ga Pavlova zavrnitev preveč potrla. Z Barnabom je na drugem področju še naprej misijonaril. (Apd. 15:39) To, da je bil zvest in zanesljiv, pa spoznamo tudi iz tega, kar je o njem leta pozneje napisal Pavel. Ko je bil zaprt v Rimu, je v pismu naročil Timoteju, naj pride k njemu. V istem pismu je še dodal: »Vzemi Marka in ga pripelji s seboj, saj mi bo koristen za službo.« (2. Tim. 4:11) Pavel je očitno imel o Marku veliko boljše mnenje.

¹⁸ Iz tega doživetja se lahko nekaj naučimo. Marko si je pridobil kvalitete dobrega misijonarja. Ni se spotaknil nad tem, da ga je Pavel zavrnil. Ker sta bila s Pavlom duhovna človeka, med njima ni prišlo do trajne zamere. Pavel je pozneje o Marku govoril kot o dragocenem pomočniku. Ko torej bratje in sestre premagajo medsebojne težave ter so problemi rešeni, je prav, da gredo naprej in si prizadevajo pomagati drugim, da bi duhovno napredovali. Če bomo na druge v občini gledali pozitivno, se bomo lahko medsebojno krepili.

Tvoja vloga v občini

19. Kako si lahko vsi člani krščanske občine med seboj pomagajo?

¹⁹ V teh kritičnih časih, v katerih je težko živeti, potrebujemo pomoč bratov in sester v občini, oni pa potrebujejo našo. (2. Tim. 3:1) Posamezni kristjani morda ne vedo vedno, kako bi bilo najbolje ravnati v okoliščinah, v katerih so se znašli, Jehova pa to ve. Zato lahko uporabi različne člane občine, da pomagajo sokristjanom ubrati pravo pot, tudi tebe. (Iza. 30:20, 21; 32:1, 2) Vzemimo si torej k srcu spodbudo apostola Pavla in se »med seboj tolaži[mo] in krepi[mo], kar pravzaprav že dela[mo]«! (1. Tes. 5:11)

Kako bi odgovoril?

• Zakaj je v krščanski občini tako nujno krepiti druge?

• Pri katerih težavah lahko pomagamo sokristjanom?

• Zakaj potrebujemo pomoč bratov in sester v občini?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 11]

Pomagajmo sokristjanu, ki ima težave.

[Slika na strani 12]

Mnogi mladi v današnji krščanski občini imajo izredne sposobnosti.