Duh preiskuje Božje globočine

»Duh vse preiskuje, tudi Božje globočine.« (1. KOR. 2:10)

1. Katero vlogo svetega duha je poudaril Pavel v 1. Korinčanom 2:10 in katera vprašanja se nam porajajo?

KAKO hvaležni smo lahko za delovanje Jehovovega svetega duha! Sveto pismo omenja več vlog, ki jih ima sveti duh. Zanj pravi, da je pomočnik, dar, da pričuje in da prosi za nas. (Jan. 14:16; Apd. 2:38; Rim. 8:16, 26, 27) Apostol Pavel pa je poudaril še eno pomembno vlogo svetega duha, ko je napisal: »Duh vse preiskuje, tudi Božje globočine.« (1. Kor. 2:10) Jehova nam po svetem duhu razkriva globoke duhovne resnice. Koliko bi sploh razumeli Jehovov namen, če nam ne bi pomagal njegov duh? (Beri 1. Korinčanom 2:9–12.) V zvezi s tem se nam poraja nekaj vprašanj: Kako sveti duh »preiskuje [. . .] Božje globočine«? Po kom je Jehova razkrival te globočine v prvem stoletju n. št.? Kako in po kom duh preiskuje Božje globočine danes?

2. Na katera dva načina naj bi deloval sveti duh?

² Jezus je nakazal, da bo sveti duh deloval na dva načina. Malo pred svojo smrtjo je rekel apostolom: »Pomočnik, sveti duh, ki ga bo v mojem imenu poslal Oče, vas bo vse učil in vas spomnil na vse, kar sem vam povedal.« (Jan. 14:26) Sveti duh bo torej Jezusove učence učil in jih spominjal. Da jih bo učil, pomeni, da jim bo pomagal dojeti reči, ki jih predtem niso dojeli. Da jih bo spominjal, pa pomeni, da jim bo pomagal spomniti se tega, kar so se nekoč naučili, in to znanje tudi prav uporabiti.

 V prvem stoletju

3. Katere Jezusove besede so nakazovale, da bodo »Božje globočine« razkrite postopoma?

³ Jezus je svoje učence poučil o marsikateri resnici, ki je bila zanje nova. Vseeno pa so se morali še veliko naučiti. Jezus je apostolom rekel: »Še veliko vam imam povedati, pa tega sedaj ne morete nositi. Vendar ko bo prišel on, duh resnice, vas bo vodil k vsej resnici.« (Jan. 16:12, 13) S tem je nakazal, da jim bodo po svetem duhu postopoma odkrite duhovne globočine.

4. Kako je sveti duh na binkoštni dan leta 33 n. št. učil in spominjal?

⁴ »Duh resnice« je prišel na binkoštni dan leta 33 n. št., ko je bil izlit na kakih 120 kristjanov, zbranih v Jeruzalemu. Za to so obstajali vidni in slišni dokazi. (Apd. 1:4, 5, 15; 2:1–4) Učenci so v različnih jezikih govorili »o Božjih veličastnih delih«. (Apd. 2:5–11) Sedaj je napočil čas, da se razkrije nekaj novega. Prerok Joel je že veliko prej napovedal, da bo Jehova v prihodnosti izlil svojega svetega duha. (Joel 2:28–32) Opazovalci so bili priča izpolnitvi, kakršne nihče od njih ni pričakoval, in apostol Peter jim je pojasnil, kaj vse to pomeni. (Beri Apostolska dela 2:14–18.) Da je to, kar so doživeli učenci, izpolnitev starodavne Joelove prerokbe, je Petru razkril sveti duh in tako imel vlogo učitelja. Da je imel sveti duh vlogo tistega, ki spominja, pa se vidi iz tega, da je Peter poleg Joela citiral še Davidova psalma. (Ps. 16:8–11; 110:1; Apd. 2:25–28, 34, 35) To, kar so takrat ljudje videli in slišali, so bile resnično Božje globočine.

5., 6. a) Na katera pomembna vprašanja glede nove zaveze je bilo treba najti odgovor po binkoštih leta 33 n. št.? b) Kdo je pretehtal ta vprašanja in kako so prišli do sklepa?

⁵ Kristjanom v prvem stoletju pa je bilo treba še marsikaj razjasniti. Pojavila so se denimo vprašanja v zvezi z novo zavezo, ki je pričela veljati na binkoštni dan. Ali naj bi k tej novi zavezi spadali samo Judje in tisti, ki so se spreobrnili v judovstvo? Ali pa lahko spadajo k njej tudi Nejudje in so maziljeni s svetim duhom? (Apd. 10:45) Ali bi se moški, ki niso bili Judje, morali najprej obrezati in sprejeti Mojzesovo postavo? (Apd. 15:1, 5) To so bila zelo pomembna vprašanja. Za to, da bi dobili vpogled v te globoke stvari, so potrebovali Jehovovega duha. Komu pa je Jehova dal svetega duha, da je lahko doumel te stvari?

⁶ Vsa ta vprašanja so na sestanku vodstvenega organa pretehtali odgovorni bratje. Peter, Pavel in Barnaba, ki so bili na tem sestanku, so opisali dogodke, iz katerih se je videlo, kako Jehova gleda na neobrezane Nejude. (Apd. 15:7–12) Potem ko je vodstveni organ pretehtal te dokaze skupaj z dokazi iz Hebrejskih spisov, je s pomočjo svetega duha prišel do sklepa. Nato je o tem pisno obvestil občine. (Beri Apostolska dela 15:25–30; 16:4, 5; Efež. 3:5, 6)

7. Kje so bile razjasnjene globoke resnice?

⁷ V navdihnjenih pismih Janeza, Petra, Jakoba in Pavla je bilo razjasnjeno še marsikaj drugega. Toda nekoliko po tem, ko so bili krščanski spisi dokončani, so darovi prerokovanja in čudežno razkritega spoznanja prešli. (1. Kor. 13:8) Ali bo duh še naprej imel vlogo učitelja in tistega, ki spominja na naučeno? Ali bo še naprej pomagal kristjanom preiskovati Božje globočine? Prerokbe so nakazovale, da bo.

V času konca

8., 9. Kdo bo v času konca »sijal« oziroma »svetil« z duhovnim uvidom?

⁸ Ko je angel govoril o času konca, je napovedal: »Tisti, ki imajo uvid, bodo sijali kakor jasno prostranstvo in tisti, ki mnoge vodijo k pravičnosti, bodo kakor zvezde  sijali večno, vso večnost. [. . .] Pravo spoznanje se bo pomnožilo.« (Dan. 12:3, 4) Kdo bo imel uvid in bo sijal? Jezus je to razkril v svoji ponazoritvi o pšenici in ljuljki. Ko je govoril o »sklenitvi stvarnosti«, je dejal: »Takrat bodo pravični v kraljestvu svojega Očeta svetili tako živo kakor sonce.« (Mat. 13:39, 43) Ko je pojasnjeval ponazoritev, je »pravične« poistovetil s »sinovi kraljestva« oziroma maziljenimi kristjani. (Mat. 13:38)

⁹ Ali bodo »sijali« oziroma »svetili« vsi maziljeni kristjani? V nekem smislu bodo, saj bodo vsi sodelovali v oznanjevanju in pridobivanju učencev ter drug drugega krepili na shodih. Maziljenci bodo v tem drugim za zgled. (Zah. 8:23) Poleg tega je bilo napovedano, da se bodo Božje globočine začele razkrivati v času konca. Že Danielovo prerokovanje, ki smo ga omenili v prejšnjem odstavku, naj bi ostalo »zapečaten[o]« do časa konca. (Dan. 12:9) Kako in po kom bo duh preiskoval te globočine?

10. a) Po kom duh odkriva globoke resnice v zadnjih dneh? b) Pojasni, kako so bile razkrite resnice glede Jehovovega velikega duhovnega templja.

¹⁰ Ko v današnjih dneh napoči čas za to, da se razjasni kaka duhovna resnica, sveti  duh pomaga odgovornim predstavnikom »zvestega in preudarnega sužnja« v svetovnem središču, da doumejo globoke stvari, ki jih pred tem niso. (Mat. 24:45; 1. Kor. 2:13) Celoten Vodstveni organ pretehta novejše razumevanje. (Apd. 15:6) Nova dognanja objavi, tako da imamo lahko vsi korist od njih. (Mat. 10:27) Sčasoma se lahko pojavijo nova vprašanja ter z njimi dodatna pojasnila in tudi ta odkrito objavi. (Glej okvir  »Kako je duh razkril pomen duhovnega templja«.)

S pridom izkoristimo delovanje duha

11. Kako imamo vsi zvesti kristjani korist od delovanja svetega duha, ki razkriva Božje globočine?

¹¹ Od delovanja svetega duha, ki razkriva Božje globočine, imamo korist vsi zvesti kristjani. Kakor kristjani v prvem stoletju tudi mi preučujemo informacije, ki jih lahko razumemo zaradi delovanja svetega duha. Z njegovo pomočjo se jih lahko pozneje spomnimo in jih tudi uporabimo v svojem življenju. (Luk. 12:11, 12) Za to, da bi razumeli globoke duhovne resnice, ki so objavljene v publikacijah, ne potrebujemo visokošolske izobrazbe. (Apd. 4:13) Kaj pa lahko storimo, da bi še bolje razumeli Božje globočine? Poglejmo si nekaj predlogov.

12. Kdaj bi morali prositi Jehova za svetega duha?

¹² Molimo za svetega duha. Preden začnemo preučevati svetopisemsko gradivo, bi morali prositi Jehova za to, da bi nas vodil s svetim duhom. To bi morali delati tudi, ko preučujemo sami ali ko nimamo na voljo veliko časa. S takšnimi ponižnimi prošnjami bomo zagotovo ogreli srce našemu nebeškemu Očetu. In kot je nakazal Jezus, se bo Jehova na takšne iskrene prošnje odzval tako, da nam bo velikodušno dal svojega svetega duha. (Luk. 11:13)

13., 14. Zakaj lažje razumemo Božje globočine, če se pripravimo na shode?

¹³ Pripravljajmo se na shode. Po razredu sužnja dobivamo hrano »ob pravem času«. »Suženj« izpolnjuje svojo nalogo tako, da nas oskrbuje s svetopisemskim gradivom in sestavi program, ki ga imamo na shodih. Kadar prosi »brate« oziroma celotno svetovno bratovščino, naj pregleda določeno gradivo, ima za to tehtne razloge. (1. Pet. 2:17; Kol. 4:16; Juda 3) Ko po svojih najboljših močeh upoštevamo predloge, ki jih dobivamo, sodelujemo s svetim duhom. (Raz. 2:29)

¹⁴ Takrat ko se pripravljamo na krščanske shode, je dobro, da poiščemo navedene svetopisemske stavke in skušamo ugotoviti, kako se vsak od njih nanaša na obravnavano temo. To nam pomaga vedno bolje razumeti Biblijo. (Apd. 17:11, 12) Če bomo stavek poiskali v Bibliji, se nam bo njegova vsebina vtisnila v um in sveti duh nas bo lahko kasneje spomnil nanj. Pa tudi naše oko si bo lažje zapomnilo, kje v Bibliji je napisan, zaradi česar ga bomo pozneje lažje našli.

15. Zakaj bi morali biti na tekočem z vsem, kar objavlja zvesti suženj, in kako nam to lahko uspe?

 ¹⁵ Z duhovno hrano bodimo na tekočem. Na shodih ne preučimo vsega objavljenega gradiva, ki je pripravljeno nam v korist. Celo izdaje, namenjene širši javnosti, so pripravljene tako, da bi koristile tudi nam. V tem zapletenem svetu moramo pogosto čakati na koga ali na kaj. Če imamo med čakanjem pri sebi publikacijo, ki je še nismo prebrali oziroma smo jo prebrali samo delno, lahko izkoristimo to priložnost za branje. Nekateri so na tekočem z izdajami tako, da poslušajo avdioposnetke, medtem ko hodijo oziroma se vozijo. Vse gradivo v teh publikacijah, ki je natančno raziskano, a hkrati napisano tako, da bi bilo v veselje povprečnemu bralcu, nam pomaga še bolj razumeti in ceniti duhovne reči. (Hab. 2:2)

16. Kako nam koristi, če si zapišemo in raziščemo vprašanja, ki se nam porajajo?

¹⁶ Poglobljeno premišljujmo. Ko beremo Biblijo ali katero na njej temelječo publikacijo, si vzemimo čas za premišljevanje. Ob tem se nam bodo morda porajala vprašanja. Mogoče si jih lahko zapišemo in jih kasneje raziščemo. Pogosto se zgodi, da najgloblje kopljemo takrat, ko raziskujemo temo, ki nas zanima. Spoznanje, ki si ga tako pridobimo, postane del naše duhovne zakladnice, iz katere lahko jemljemo dragocenosti, kadar jih potrebujemo. (Mat. 13:52)

17. Kakšen je tvoj program družinskega ali osebnega preučevanja?

¹⁷ Določimo si čas za družinsko čaščenje. Vodstveni organ nas je spodbudil, naj si določimo večer ali kak drug del dneva v tednu za osebno oziroma družinsko preučevanje. Da bi to priporočilo lažje upoštevali, se je spremenil urnik shodov. Kaj preučuješ ob večerih, namenjenih družinskemu čaščenju? Nekateri berejo Biblijo, raziščejo vrstice, ob katerih so se jim porajala vprašanja, in si v Biblijo zapišejo kratke opombe. Mnoge družine si vzamejo čas za premišljevanje o tem, kako bi jim lahko snov, ki jo preučujejo, koristila. Nekateri družinski poglavarji izberejo gradivo, za katero menijo, da bi ga kot družina morali pregledati, oziroma gradivo, ki obravnava temo ali vprašanja, o katerih bi družina rada razpravljala. Sčasoma se boste nedvomno domislili še česa drugega, kar bi lahko obravnavali. *

18. Zakaj se ne bi smeli obotavljati preučevati globljih resnic iz Božje Besede?

¹⁸ Jezus je rekel, da bo imel sveti duh vlogo pomočnika. Ker torej nismo prepuščeni samim sebi, se ne bi smeli obotavljati preučevati globljih resnic iz Božje Besede. Takšne resnice so del dragocenega »spoznanja o Bogu« in Sveto pismo nas vabi, naj jih preiskujemo. (Beri Pregovori 2:1–5.) Tako bomo lahko veliko izvedeli o rečeh, ki jih »je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo«. Če si bomo prizadevali bolje spoznati Jehovovo Besedo, nam bo sveti duh pomagal, »saj duh vse preiskuje, tudi Božje globočine«. (1. Kor. 2:9, 10)

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

• Na katera dva načina nam duh pomaga preiskovati »Božje globočine«?

• Po kom je sveti duh razkrival globoke resnice v prvem stoletju?

• Kako sveti duh razjasnjuje resnice danes?

• Kaj naj bi delal, da bi imel korist od delovanja svetega duha?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 22]

 Kako je duh razkril pomen duhovnega templja

Med »Božjimi globočinami«, ki so bile razkrite v prvem stoletju, je bil sveti šotor in pozneje tempelj. Predstavljala sta nekaj veliko večjega, to, kar je apostol Pavel imenoval »pravi šotor, ki ga je postavil Jehova, ne človek«. (Heb. 8:2) To je bil veliki duhovni tempelj – sredstvo, po katerem se lahko bližamo Bogu na temelju žrtve in duhovniške službe Jezusa Kristusa.

»Pravi šotor« je pričel obstajati leta 29 n. št., ko se je Jezus krstil in je Jehova potrdil, da je on tisti, ki bo postal popolna žrtev. (Heb. 10:5–10) Jezus je po smrti in vstajenju vstopil v Najsvetejše duhovnega templja in izročil vrednost svoje žrtve Bogu. (Heb. 9:11, 12, 24)

V nekem drugem pismu je apostol Pavel za maziljene kristjane rekel, da »raste[jo] v svet tempelj za Jehova«. (Efež. 2:20–22) Ali sta ta tempelj in »pravi šotor«, ki ga je kasneje opisal v svojem pismu Hebrejcem, eno in isto? Jehovovi služabniki so več desetletij mislili, da je tako. Videti je bilo, da se maziljeni kristjani na zemlji pripravljajo, da bodo postali »kamni« v Jehovovem nebeškem templju. (1. Pet. 2:5)

Vendar pa so malo pred začetkom leta 1971 odgovorni bratje iz razreda sužnja pričeli spoznavati, da se tempelj, o katerem je govoril Pavel v pismu Efežanom, ne more nanašati na Jehovov veliki duhovni tempelj. Če bi bil »pravi šotor« sestavljen iz obujenih maziljenih kristjanov, bi pričel obstajati šele po začetku »Gospodove navzočnosti«, ko se je pričelo njihovo vstajenje. (1. Tes. 4:15–17) Toda Pavel je glede svetega šotora napisal: »Prav ta šotor je ponazoritev, povezana z določenim časom, ki je zdaj že nastopil.« (Heb. 9:9)

Po skrbni primerjavi teh in drugih svetopisemskih stavkov je postalo jasno, da duhovni tempelj ni v procesu gradnje in da maziljeni kristjani niso »kamni«, ki bi se na zemlji oblikovali zato, da bi se prilegali v duhovni tempelj. Nikakor. Maziljeni kristjani služijo na dvorišču in v Svetem duhovnega templja ter vsak dan darujejo Bogu »daritev hvale«. (Heb. 13:15)

[Slika na strani 23]

Kaj lahko storimo, da bi še bolje razumeli »Božje globočine«?