Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Ne boj se. Jaz ti bom pomagal.«

»Ne boj se. Jaz ti bom pomagal.«

»Ne boj se. Jaz ti bom pomagal.«

JEZUS je svoje sledilce opozoril: »Hudič bo [. . .] pošiljal nekatere od vas v ječo. To boste doživljali zato, da bi bili temeljito preizkušeni.« Tik pred tem pa je dejal: »Ne boj se tega, kar boš moral pretrpeti.« Glede na to, da je ena izmed Satanovih taktik, s katerimi želi ustaviti oznanjevanje Kraljestva, tudi ta, da skuša prave kristjane spraviti v ječo, lahko pričakujemo, da nas bodo nekatere vlade preganjale. (Raz. 2:10; 12:17) Kaj nam bo torej pomagalo, da bomo pripravljeni na Satanove spletke in se ne bomo bali, kot je to dejal Jezus?

Seveda je večino med nami že bilo kdaj vsaj malo strah. Vendar nam Božja Beseda zagotavlja, da lahko z Jehovovo pomočjo strah premagamo. Kako? Jehova nam pomaga pripraviti se na nasprotovanje med drugim tako, da nas seznanja z metodami, ki jih uporabljajo Satan in njegovi pristaši. (2. Kor. 2:11) Za primer si bomo pogledali dogodek iz biblijskih časov. Pogledali pa si bomo tudi nekaj sodobnih zgledov zvestih sovernikov, ki so »kljub Hudičevim spletkam osta[li] neomajni«. (Efež. 6:11–13)

Bogaboječi kralj se sooči s hudobnim kraljem

V osmem stoletju pr. n. št. je hudobni asirski kralj Senaherib premagal kar nekaj narodov zapovrstjo. Poln samozavesti je nato krenil še nad Jehovovo ljudstvo in njegovo glavno mesto Jeruzalem, v katerem je kraljeval bogaboječi kralj Ezekija. (2. kra. 18:1–3, 13) Senaheribov vojaški uspeh je nedvomno izkoristil Satan in kralja navedel na to, da je skušal izvršiti njegove namere – izbrisati pravo čaščenje z zemlje. (1. Mojz. 3:15)

Senaherib je poslal v Jeruzalem poslance, da bi prebivalce mesta navedli k predaji. Med temi odposlanci je bil tudi rabšak, ki je bil kraljev glavni predstavnik. * (2. kra. 18:17) Njegov cilj je bil vzeti Judom pogum in jih navesti, da bi se predali brez boja. Katere metode je uporabil, da bi jim nagnal strah v kosti?

Zvesti, čeprav sami

Rabšak je Ezekijevim predstavnikom rekel: »Takole govori veliki kralj, kralj Asirije: ‚Katera je ta opora, na katero se zanašaš? Glej! Zanašaš se na pomoč tega nalomljenega trsta, na Egipt, ki se človeku, če se nanj nasloni, zarine v dlan in jo prebode.‘« (2. kra. 18:19, 21) Rabšakova obtožba je bila lažna, saj Ezekija ni sklenil zavezništva z Egiptom. Vendar so njegove besede jasno sporočale: »Nihče vam ne bo pomagal. Ste povsem sami.«

V sodobnem času nasprotniki pravega čaščenja uporabljajo podobno taktiko: da bi prave kristjane prestrašili, jim grozijo z osamitvijo. Neka kristjanka, ki so jo zaradi vere zaprli in ločili od sovernikov za več let, je pozneje povedala, kaj ji je pomagalo, da je ostala neustrašna. Dejala je: »Molila sem in se tako še bolj zbližala z Jehovom. [. . .] Velikokrat sem pomislila na zagotovilo iz Izaija 66:2, da se Bog ozira ‚na tistega, ki je v stiski in je skrušenega duha‘. To me je vedno okrepilo in me zelo potolažilo.« Brat, ki so ga za več let zaprli v samico, pa je dejal: »Spoznal sem, da je lahko za nekoga, ki je v zaupnem odnosu z Bogom, majhna pravokotna celica velika kakor celotno vesolje.« Zares, tesen odnos z Jehovom je dajal tej sestri in bratu potrebno moč, da sta se lahko spoprijela z osamitvijo. (Ps. 9:9, 10) Čeprav so ju njuni preganjalci uspeli ločiti od družine, prijateljev in sovernikov, sta vedela, da ju nikoli ne morejo ločiti od Jehova. (Rim. 8:35–39)

Kako pomembno je torej, da izkoristimo vsako priložnost za to, da krepimo svojo vez z Jehovom! (Jak. 4:8) Zato bi se morali redno spraševati: »Kako stvaren je zame Jehova? Ali njegove besede močno vplivajo na moje vsakodnevne odločitve – bodisi male bodisi velike?« (Luk. 16:10) Če si marljivo prizadevamo, da bi ohranili tesen odnos z Bogom, se nimamo česa bati. Prerok Jeremija je v imenu stiskanih Judov dejal: »Iz najgloblje jame sem klical tvoje ime, o Jehova. [. . .] Približal si se tisti dan, ko sem te klical. Rekel si: ‚Ne boj se!‘« (Žal. 3:55–57)

Vzbujanje dvomov ni uspešno

Rabšak je skušal s prekanjenim govorjenjem v ljudeh vzbuditi dvome. Rekel je: »Ali ni Ezekíja odstranil ravno njegovih [Jehovovih] višav in oltarjev? [. . .] Sam Jehova mi je rekel: ‚Pojdi nad to deželo in jo opustoši!‘« (2. kra. 18:22, 25) S tem je rabšak namigoval, da se Jehova ne bo bojeval za svoje ljudstvo, ker z njimi ni zadovoljen. Resnica pa je bila ravno nasprotna. Jehova je bil naklonjen Ezekiju in Judom, ki so se vrnili k pravemu čaščenju. (2. kra. 18:3–7)

Danes spletkarski preganjalci morda skušajo s pravimi kristjani najprej najti skupen jezik, tako da jim povedo nekaj drobcev resnice, nato pa spretno dodajo laži v upanju, da jim bodo vzbudili dvome. Tako denimo nekaterim zaprtim bratom in sestram rečejo, da se je kak brat, ki je bil na čelu delovanja v njihovi deželi, odpovedal svoji veri in da zato ne bi bilo nič napačnega, če bi to storili tudi oni. Vendar s tem ne morejo vzbuditi dvoma kristjanom, ki so sprevidevni.

Poglejmo, kaj se je zgodilo neki kristjanki med drugo svetovno vojno. Ko je bila v zaporu, so ji pokazali izjavo, iz katere je lahko razbrala, da se je neki postavljeni brat odpovedal svoji veri. Zasliševalec jo je vprašal, ali je zaupala temu Pričevalcu. Sestra mu je odgovorila: »Je samo nepopoln človek.« Dodala je še, da ga je Bog uporabljal, dokler je ravnal po biblijskih načelih. »Toda ker njegove izjave niso v skladu z Biblijo, ni več moj brat.« Ta zvesta sestra je modro upoštevala naslednji biblijski opomin: »Ne zaupajte dostojanstvenikom niti kateremu koli drugemu človeku, saj pri njem ni rešitve!« (Ps. 146:3)

Če natančno poznamo Božjo Besedo in živimo po njenih nasvetih, se bomo lažje varovali zavajajočega govorjenja, ki bi lahko oslabilo našo odločenost, da bomo zdržali v preizkušnji. (Efež. 4:13, 14; Heb. 6:19) Da bomo torej zmožni pod pritiskom jasno razmišljati, je dobro, da se na to pripravimo tako, da dajemo v življenju prednost rednemu osebnemu preučevanju in vsakodnevnemu branju Biblije. (Heb. 4:12) Da, sedaj je čas, da poglobimo svoje znanje in si okrepimo vero. Neki brat, ki je preživel več let v samici, je dejal: »Vsakomur bi rad položil na srce, naj ceni vso duhovno hrano, ki jo prejemamo, saj ne vemo, kako zelo nam lahko nekoč koristi.« Prav zares, če danes skrbno preučujemo Božjo Besedo in publikacije, s katerimi nas oskrbuje razred sužnja, potem nas bo v kritičnih trenutkih v življenju sveti duh »spomnil« na to, kar smo se naučili. (Jan. 14:26)

Božji služabniki se ne pustijo zastrašiti

Rabšak je skušal Jude zastrašiti. »Stavi z mojim gospodom, kraljem Asirije: dal ti bom dva tisoč konj, in bomo videli, ali boš imel dovolj jezdecev, da jih boš posadil nanje. Kako boš potem odbil že enega samega upravitelja med najmanjšimi služabniki mojega gospoda?« (2. kra. 18:23, 24) S človeškega stališča gledano se Ezekija in njegovo ljudstvo niso mogli niti približno kosati z mogočno asirsko vojsko.

Tudi današnji preganjalci so videti izjemno močni, še posebej, če za njimi stoji država. Takšni so bili nedvomno nacisti med drugo svetovno vojno. Mnoge Božje služabnike so skušali zastrašiti. Eden od naših bratov, ki je bil dolga leta zaprt, je kasneje opisal, kako so mu grozili. Nekoč ga je neki častnik vprašal: »Ali si videl, da smo tvojega brata ustrelili? Te je to kaj izučilo? Odgovoril mu je: »Sem priča Boga Jehova in bom to tudi ostal.« »Potem pa boš ti naslednji, ki ga bomo ustrelili,« mu je zagrozil. Kljub temu je naš brat ostal neomajen in pustili so ga pri miru. Kaj mu je pomagalo, da je kljub grožnji ostal trden? Odgovoril je: »Zaupal sem v Jehovovo ime.« (Preg. 18:10)

Neomajna vera v Jehova je kakor velik ščit, ki nas varuje pred vsem, s čimer bi nam lahko Satan duhovno škodoval. (Efež. 6:16) Zato je dobro, da prosimo Jehova v molitvi, naj nam pomaga okrepiti vero. (Luk. 17:5) Poleg tega bi morali izkoristiti vse, kar za nas pripravlja razred zvestega sužnja, da bi nam pomagal ohraniti močno vero. Kadar nam grozijo, nas krepi zagotovilo, ki ga je Jehova dal preroku Ezekielu, ko je ta imel opravka s trmastimi sonarodnjaki. Jehova mu je rekel: »Tvoje obličje sem naredil tako trdo, kakor je njihovo, in tvoje čelo tako trdo, kakor je njihovo. Tvoje čelo sem naredil kakor diamant, trše od kremena.« (Ezek. 3:8, 9) Če je treba, lahko Jehova povzroči, da postane naše čelo takšno, kakršno je bilo Ezekielovo – trdo kakor diamant.

Skušnjave jih ne premamijo

Nasprotniki so ugotovili, da se da včasih, ko vse drugo odpove, človekovo značajnost zlomiti s kakšno mikavno ponudbo. To metodo je uporabil tudi rabšak. Jeruzalemčanom je rekel: »Asirski kralj [vam] govori: ‚Predajte se in pridite k meni, [. . .] dokler ne pridem in vas odpeljem v deželo, ki je podobna vaši deželi, v deželo žita in mladega vina, v deželo kruha in vinogradov, v deželo oljk in medu. Tako boste živeli in ne boste umrli.‘« (2. kra. 18:31, 32) Meščanom za obleganim obzidjem se je misel, da bi jedli svež kruh in pili novo vino, morala zdeti zelo mikavna!

S podobno ponudbo so skušali omajati tudi nekega zaprtega misijonarja. Dejali so mu, da ga bodo za šest mesecev odpeljali v »prijeten dom«, okrog katerega se razteza »prelep park«, kjer bo lahko o vsem skupaj v miru razmislil. Toda brat je ostal duhovno buden in ni poteptal svojih krščanskih načel. Kaj mu je pomagalo? Pozneje je pojasnil: »Kraljestvo je bilo zame nekaj stvarnega. [. . .] Ker mi je spoznanje o Božjem kraljestvu vlivalo moč in sem trdno verjel vanj ter niti za trenutek podvomil, me niso mogli omajati.«

Kako stvarno je Božje kraljestvo nam? Očak Abraham, apostol Pavel pa tudi sam Jezus so lahko zdržali težke preizkušnje, ker je bilo Kraljestvo zanje stvarno. (Fil. 3:13, 14; Heb. 11:8–10; 12:2) Če bomo še naprej dajali Kraljestvo na prvo mesto v svojem življenju in imeli pred očmi njegove večne blagoslove, se bomo lahko tudi mi uprli skušnjavi, da bi med preizkušnjo sprejeli ponudbo, ki bi nam prinesla začasno olajšanje. (2. Kor. 4:16–18)

Jehova nas ne bo pustil na cedilu

Čeprav si je rabšak prizadeval prestrašiti Jude, so Ezekija in njegovi podložniki trdno zaupali v Jehova. (2. kra. 19:15, 19; Iza. 37:5–7) Zato je odgovoril na njihove prošnje za pomoč in poslal angela, ki je potem v eni noči pomoril 185.000 asirskih vojakov. Naslednji dan je Senaherib ves ponižan odhitel v svojo glavno prestolnico Ninive s tistimi nekaj vojaki, ki so ostali pri življenju. (2. kra. 19:35, 36)

Jehova nikakor ni pustil na cedilu tistih, ki so zaupali vanj. Sodobni zgledi naših bratov in sester, ki so v preizkušnjah ostali neomajni, kažejo, da se Jehova ni spremenil. Zato nam naš nebeški Oče povsem upravičeno zagotavlja: »Jaz, Jehova, tvoj Bog, te držim za desnico in ti govorim: ‚Ne boj se. Jaz ti bom pomagal.‘« (Iza. 41:13)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 6 »Rabšak« je bil naziv za pomembnega asirskega uradnika. Sveto pismo nam ne pove njegovega osebnega imena.

[Poudarjeno besedilo na strani 13]

Jehova nas v svoji Besedi več kot 30-krat spodbuja: »Ne boj se.«

[Slika na strani 12]

Katere metode, ki spominjajo na rabšakove taktike, uporabljajo današnji sovražniki Božjega ljudstva?

[Slike na strani 15]

V preizkušnji bomo lahko ostali značajni, če bomo imeli tesen odnos z Jehovom.