Posvečajmo se poučevanju

»VI ME nagovarjate z ‚Učitelj‘ in ‚Gospod‘, in prav pravite, kajti to tudi sem.« (Jan. 13:13) Jezus je s temi besedami, ki jih je izrekel svojim učencem, opozoril na to, da je učitelj. Malo pred vnebohodom pa je svojim sledilcem zapovedal: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. [. . .] Učite [jih], naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« (Mat. 28:19, 20) Pozneje je tudi apostol Pavel pokazal, da je pomembno, da smo učitelji Božje Besede. Krščanskega starešina Timoteja je spodbudil: »Dokler ne pridem, se posvečaj javnemu branju, opominjanju in poučevanju. [. . .] Skrbno premišljuj o teh stvareh, ves se jim posveti, da bo tvoj napredek očiten vsem.« (1. Tim. 4:13–15)

Poučevanje je še danes bistvena značilnost našega oznanjevanja in krščanskih shodov. Kako pa se lahko posvečamo poučevanju in kako nam bo to pomagalo, da bomo postali še boljši učitelji Božje Besede?

Posnemajmo Velikega učitelja

Jezusovo poučevanje je bilo za mnoge zelo privlačno. Spomnimo se, kako so njegove besede vplivale na ljudi, ki so prišli v sinagogo v Nazaretu. V Lukovem evangeliju piše: »Tedaj so začeli vsi ugodno pričevati o njem in se čuditi prijetnim besedam, ki so prihajale iz njegovih ust.« (Luk. 4:22) Jezusovi učenci so se na oznanjevanju zgledovali po svojem Gospodarju. Tudi apostol Pavel je spodbudil sokristjane: »Postanite moji posnemovalci, kakor sem tudi jaz Kristusov.« (1. Kor. 11:1) Ker je Pavel posnemal Jezusove metode poučevanja, je zelo učinkovito učil »javno in po hišah«. (Apd. 20:20)

Pavel je poučeval »na trgu«

Zapis o tem, kako zelo je znal Pavel poučevati v javnosti, najdemo v 17. poglavju Apostolskih del. Tam lahko beremo o njegovem obisku Aten v Grčiji. Povsod po mestu – na ulicah in drugih javnih krajih – je videl malike. Nič čudnega, da je bil zelo vznemirjen! Vendar ni dovolil, da bi ga čustva obvladala. Prav nasprotno, »začel [je] dopovedovati v sinagogi Judom in drugim ljudem, [. . .] pa tudi vsak dan na trgu tistim, na katere je tam naletel«. (Apd. 17:16, 17) Kako dober zgled za nas! Če pričujemo vsakršnim ljudem in pri tem nismo obsojajoči, temveč spoštljivi, nam bodo morda nekateri izmed njih prisluhnili in se sčasoma osvobodili okovov krive vere. (Apd. 10:34, 35; Raz. 18:4)

Pavel se je na trgu srečeval z ljudmi, ki niso bili dojemljivi za njegovo sporočilo. Med njimi so bili filozofi, katerih pogledi so bili v nasprotju z resnico, ki jo je oznanjeval. Ko so mu ugovarjali, je nedvomno upošteval njihove komentarje. Nekateri so mu rekli, da je »pobiralec zrnja«, kar je bil takratni grški idiom za »kvasača«. Drugi pa so dejali: »Menda oznanja tuje bogove.« (Apd. 17:18)

Toda Pavlu žaljive pripombe njegovih sogovornikov niso vzele poguma. Prav nasprotno. Ko so ga prosili, naj jim pojasni to, kar uči, je izkoristil priložnost in imel govor, iz katerega se je jasno videlo, da pozna način razmišljanja svojih poslušalcev in da zna spretno poučevati. (Apd. 17:19–22;  1. Pet. 3:15) Poglejmo si sedaj njegov govor podrobneje, saj nam bo to lahko pomagalo, da bomo izboljšali svoje poučevanje.

Poiščimo skupne točke

Pavel je rekel: »Možje Atenčani, vidim, da se bogov v vsem bojite bolj kakor drugi. Ko sem [. . .] si pazljivo ogledoval, kaj vse vi častite, sem na primer našel tudi oltar, na katerem piše: ‚Neznanemu bogu.‘ Kar torej vi obožujete, čeprav tega ne poznate, to vam jaz oznanjujem.« (Apd. 17:22, 23)

Pavel je pozorno opazoval okolico. Tako je veliko izvedel o ljudeh, s katerimi je pričel pogovor. Če dobro opazujemo, lahko tudi mi kaj izvemo o stanovalcu. O njem nam denimo lahko veliko povedo igrače na dvorišču ali simboli na vratih. Če se nam vsaj nekoliko dozdeva, kakšne so njegove okoliščine, lahko skrbno izberemo, kaj bomo povedali in kako. (Kol. 4:6)

Pavel je bil v pogovorih z ljudmi pozitiven. Vendar je opazil, da »obož[evanje]« Atenčanov ne temelji na točnem spoznanju. Zato jim je jasno povedal, kako lahko pričnejo častiti pravega Boga. (1. Kor. 14:8) Kako zelo je torej pomembno, da smo takrat, ko oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu, jasni in pozitivni!

Bodimo taktni in nepristranski

Pavel je nadalje rekel: »Bog, ki je naredil svet in vse, kar je na njem, ta, ki je Gospodar neba in zemlje, ne prebiva v svetiščih, ki so narejena z rokami, niti mu človeške roke ne strežejo, kakor da bi kaj potreboval, ker on sam vsem daje življenje, dihanje in vse.« (Apd. 17:24, 25)

Pavel je opozoril na to, da je vir življenja Jehova, ko ga je taktno imenoval »Gospodar neba in zemlje«. Zares imamo veliko prednost, da lahko duhovno naravnanim ljudem iz različnih religij in kultur pomagamo uvideti, da življenje izvira od Boga Jehova! (Ps. 36:9)

Zatem je Pavel rekel: »Iz enega človeka je naredil vse človeške narode [. . .] ter je ljudem odmeril čase in ustaljene meje bivanja, da bi ti iskali Boga, celo tipali za njim in ga zares našli, čeprav v resnici ni daleč nikomur izmed nas.« (Apd. 17:26, 27)

To, kakšnega Boga častimo, lahko ljudje spoznajo tudi iz našega načina poučevanja. Jehova nepristransko dovoli ljudem vseh narodov, da »tipa[jo] za njim in ga zares na[jdejo]«. Zato tudi mi nepristransko govorimo z vsakim človekom, s katerim pridemo v stik. Vernim skušamo pomagati, da bi se z Bogom zbližali, saj vemo, da bodo zaradi tega trajno blagoslovljeni. (Jak. 4:8) Kako pa lahko pomagamo tistim, ki dvomijo o obstoju Boga? Tako da posnemamo Pavla. Poglejmo, kaj je rekel v nadaljevanju.

»Od njega je namreč to, da živimo, se gibljemo in smo, kakor so tudi nekateri vaših pesnikov rekli: ‚Saj smo tudi njegovi potomci.‘ Ker smo torej Božji potomci, si ne bi smeli zamišljati, da je Božanstvo podobno zlatu, srebru ali kamnu.« (Apd. 17:28, 29)

 Pavel je skušal ljudi pritegniti tako, da je citiral pesnike, ki so jih Atenčani poznali in spoštovali. Tudi mi skušamo najti z ljudmi skupno točko, kar pomeni, da z njimi razpravljamo o rečeh, za katere vemo, da jih bodo lahko sprejeli. Pavel je denimo v svojem pismu Hebrejcem navedel ponazoritev, ki je še danes prepričljiva: »Vsako hišo kdo zgradi, tisti, ki je zgradil vse, pa je Bog.« (Heb. 3:4) Če s stanovalcem razpravljamo o tej preprosti ponazoritvi, bo morda uvidel, da je to, kar govorimo, resnica. V Pavlovem govoru pa lahko opazimo še eno sredstvo učinkovitega poučevanja – motivacijo.

Opozarjajmo, da živimo v odločilnem času

Pavel je napisal: »Resda se Bog do zdaj ni menil za čase takšne nevednosti, toda zdaj človeštvu naroča, naj se povsod vsi pokesajo. Določil je namreč dan, v katerem se je namenil pravično soditi vsemu obljudenemu svetu po možu, ki ga je za to postavil.« (Apd. 17:30, 31)

Dokler Bog dopušča hudobijo, mu imamo vsi priložnost pokazati, kaj je v resnici v našem srcu. Sedaj je življenjsko pomembno, da ljudi opozarjamo na to, da živimo v času, ko je nujno ukrepati, in da prepričljivo govorimo o blagoslovih Kraljestva, ki je sedaj že zelo blizu. (2. Tim. 3:1–5)

Različni odzivi

»Ko pa so slišali o vstajenju mrtvih, so se nekateri začeli posmehovati, drugi pa so rekli: ‚O tem te bomo poslušali še kdaj drugič.‘ Tako je Pavel odšel izmed njih, toda nekateri so se mu pridružili in začeli verovati.« (Apd. 17:32–34)

Medtem ko se nekateri na naše poučevanje odzovejo takoj, pa drugi potrebujejo več časa, da bi lahko verjeli temu, kar jim povemo. Toda ko si zaradi našega jasnega in preprostega pojasnjevanja resnice pridobi točno spoznanje o Jehovu že en posameznik, smo Bogu gotovo neizmerno hvaležni, da nas je uporabil za to, da ga je pritegnil k svojemu Sinu! (Jan. 6:44)

Kaj se lahko naučimo

Če premišljujemo o Pavlovem govoru, se lahko veliko naučimo o tem, kako drugim pojasnjevati biblijske resnice. Kadar imamo prednost imeti v občini javni govor, se lahko zgledujemo po Pavlu in se taktno izražamo, da bo neverujoči lažje razumel in sprejel biblijske resnice. Naš cilj je, da te resnice predstavimo jasno, vendar moramo biti pri tem pazljivi, da ne bi kritizirali prepričanja kogar koli izmed navzočih, ki ima drugačno versko prepričanje od nas. Tudi takrat, ko oznanjujemo, si prizadevamo biti prepričljivi in taktni. Tako bomo resnično upoštevali Pavlov nasvet, naj se posvečamo poučevanju.

[Slika na strani 30]

Pavel je poučeval jasno, preprosto in taktno.

[Slika na strani 31]

Posnemajmo Pavla in bodimo pozorni na občutke tistih, ki jim pričujemo.