Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Naj naš jezik vodi »zakon srčne dobrotljivosti«

Naj naš jezik vodi »zakon srčne dobrotljivosti«

Naj naš jezik vodi »zakon srčne dobrotljivosti«

»Svoja usta modro odpira in na njenem jeziku je zakon srčne dobrotljivosti.« (PREG. 31:26)

1., 2. a) Katero lastnost naj bi si privzgajali Jehovovi častilci? b) O čem bomo razpravljali v tem članku?

STARODAVNEMU kralju Lemuelu je njegova mama dala dragocene napotke; med drugim mu je tudi povedala, kakšna je dobra žena. »Svoja usta modro odpira,« mu je rekla, »in na njenem jeziku je zakon srčne dobrotljivosti.« (Preg. 31:1, 10, 26) Srčna dobrotljivost pa naj ne bi vela le iz govorjenja modre ženske, temveč vseh, ki želijo ugajati Jehovu. (Beri Pregovori 19:22.) Pravzaprav bi morala biti iz govorjenja vseh pravih častilcev jasno razvidna.

2 Kaj je srčna dobrotljivost? Komu bi jo morali izkazovati? Kaj nam bo pomagalo, da bo »zakon srčne dobrotljivosti« na našem jeziku? Kako bo to vplivalo na komunikacijo s člani družine in sokristjani?

Dobrotljivost, ki jo vzgibava ljubezen

3., 4. a) Kaj je srčna dobrotljivost? b) Kako se srčna dobrotljivost razlikuje od običajne dobrotljivosti oziroma človekoljubnosti?

3 Srčna dobrotljivost je lastnost, ki zajema ljubezen in dobrotljivost. * Človek, ki je dobrotljiv, se zanima za dobro drugih in jim to kaže z dejanji in obzirnimi besedami. Ker pa k srčni dobrotljivosti spada tudi ljubezen, človek, ki je srčno dobrotljiv, ne dela drugim dobro samo zaradi dobrote, temveč tudi zato, ker jih ima rad. Vendar beseda, ki je v slovenščini prevedena s srčna dobrotljivost, v izvirnem jeziku zajema več kot samo dobrotljivost, ki izvira iz ljubezni. Človek, ki drugemu kaže srčno dobrotljivost, je do tega posameznika dobrotljiv prostovoljno in zvestovdano zato, ker ima v mislih jasen cilj.

4 Srčna dobrotljivost pa se od dobrotljivosti razlikuje še v enem pogledu. Običajno dobrotljivost oziroma človekoljubnost lahko izkažemo tudi tujcem. Tovrstno dobrotljivost so apostolu Pavlu in 275 drugim brodolomcem izkazali prebivalci Malte – ljudje, ki jih niso še nikdar prej srečali. (Apd. 27:37–28:2) Po drugi strani pa je srčna dobrotljivost izraz zvestovdanosti med posamezniki, ki so med seboj že spletli vez. * Takšen odnos so denimo imeli Kenejci »do Izraelovih sinov, ko so [ti] šli iz Egipta«. (1. Sam. 15:6)

Bistvena sta poglobljeno premišljevanje in molitev

5. Kaj nam lahko pomaga krotiti jezik?

5 Odsevati srčno dobrotljivost pri govorjenju pa nikakor ni enostavno. Učenec Jakob je napisal: »Jezika ne more ukrotiti noben človek. Je neobvladljiv in škodljiv, poln smrtonosnega strupa.« (Jak. 3:8) Kaj pa nam lahko pomaga brzdati ta organ, ki ga je tako težko nadzorovati? Odgovor na to lahko najdemo v besedah, ki jih je izrekel Jezus verskim voditeljem svojih dni. Dejal je: »Usta namreč govorijo to, česar je srce polno.« (Mat. 12:34) Če želimo, da naš jezik vodi zakon srčne dobrotljivosti, moramo najprej vsaditi to lastnost v svoje srce – v svojo notranjost. Poglejmo si, kako nam lahko pri tem pomagata poglobljeno premišljevanje in molitev.

6. Zakaj bi morali s cenjenjem premišljevati o dejanjih, s katerimi je Jehova pokazal srčno dobrotljivost?

6 V Bibliji piše, da je Bog Jehova »poln srčne dobrotljivosti«. (2. Mojz. 34:6) »Tvoja srčna dobrotljivost, o Jehova,« je pel psalmist, »je napolnila zemljo.« (Ps. 119:64) V Svetem pismu je polno pripovedi o tem, kako je bil Jehova srčno dobrotljiv do svojih častilcev. Če si vzamemo čas in s cenjenjem poglobljeno premišljujemo o Jehovovih »dejanjih«, lahko to v nas porodi željo, da bi bili tudi mi srčno dobrotljivi. (Beri Psalm 77:12.)

7., 8. a) Kako je Jehova izkazal srčno dobrotljivost Lotu in njegovi družini? b) Kako se je David počutil, ko mu je Bog izkazal srčno dobrotljivost?

7 Razmislimo denimo o tem, kako je Jehova rešil Abrahamovega nečaka Lota in njegovo družino, ko se je odločil uničiti Sodomo, mesto, v katerem so živeli. Ko se je približal čas za uničenje mesta, sta k Lotu prišla angela in ga priganjala, naj skupaj z družino takoj zapusti mesto. »On pa se je obotavljal,« piše v Bibliji. »Toda Jehova je bil z njim sočuten, zato sta ga moža prijela za roko, kakor tudi njegovo ženo in hčeri, ter ga odpeljala ven in ga pustila zunaj mesta.« Ko premišljujemo o tem, kako je Jehova takrat rešil Lota, smo do srca ganjeni in moramo priznati, da je bil to zares izraz Jehovove srčne dobrotljivosti, mar ne? (1. Mojz. 19:16, 19)

8 Razmislimo tudi o Davidu, kralju staroveškega Izraela. Zapel je: »[Jehova] odpušča vse tvoje pregrehe, [. . .] ozdravlja vse tvoje bolezni.« Kako zelo je moral biti David hvaležen za to, da mu je Bog odpustil greh z Batšebo! Poveličeval ga je z besedami: »Kakor je namreč nebo visoko nad zemljo, tako zelo je velika njegova srčna dobrotljivost do teh, ki se ga bojijo.« (Ps. 103:3, 11) Če bomo premišljevali o tej in drugih svetopisemskih pripovedih, bo naše srce polno hvaležnosti do Jehova, ki je srčno dobrotljiv, in to nas bo navajalo k temu, da ga bomo hvalili in se mu zahvaljevali. Bolj ko smo pravemu Bogu Jehovu iz srca hvaležni, bolj si ga prizadevamo posnemati. (Efež. 5:1)

9. Iz katerega pomembnega razloga Jehovovi častilci kažejo srčno dobrotljivost v vsakodnevnem življenju?

9 Svetopisemski zgledi kažejo, da Jehova izkazuje svojo srčno dobrotljivost oziroma zvestovdano ljubezen tistim, ki so z njim že spletli tesno vez. Kako pa je s tistimi, ki še niso prišli v takšen odnos z živim Bogom? Ali je Jehova do njih trd in neprijazen? Nikakor ne. »[Bog] je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih,« piše v Luku 6:35. »On namreč daje, da njegovo sonce vzhaja nad hudobnimi in dobrimi in da dežuje na pravične in nepravične.« (Mat. 5:45) Preden smo spoznali resnico in pričeli po njej živeti, smo bili deležni dobrote, kakršno Bog izkazuje vsem ljudem. Toda odkar smo postali njegovi častilci, nam izkazuje svojo srčno dobrotljivost oziroma zvestovdano ljubezen. (Beri Izaija 54:10.) Kako zelo smo mu lahko za to hvaležni! In kako močan razlog imamo, da tudi mi kažemo srčno dobrotljivost pri govorjenju in na drugih področjih vsakodnevnega življenja!

10. Zakaj nam je molitev v neizmerno pomoč, ko si želimo privzgojiti srčno dobrotljivost?

10 Pri privzgajanju srčne dobrotljivosti nam je v neizmerno pomoč molitev. Srčno dobrotljivost namreč sestavljata ljubezen in dobrota, ki sta del sadu Jehovovega svetega duha. (Gal. 5:22) To lastnost si torej lahko privzgojimo tako, da se prepustimo vodstvu svetega duha. In molitev je najbolj neposreden način za to, da dobimo Jehovovega svetega duha. (Luk. 11:13) Zato je dobro, da zanj molimo znova in znova in da se podrejamo njegovemu vodstvu. Res, če želimo, da bi naš jezik vodil zakon srčne dobrotljivosti, moramo poglobljeno premišljevati in moliti.

»Zakon srčne dobrotljivosti« na jeziku poročenih

11. a) Kako vemo, da Jehova pričakuje od moža, da svoji ženi izkazuje srčno dobrotljivost? b) Kako lahko srčna dobrotljivost pomaga možu, da pazi na svoj jezik?

11 Apostol Pavel spodbuja može: »Možje, ljubite svojo ženo, kakor je tudi Kristus ljubil občino in dal samega sebe zanjo.« (Efež. 5:25) Poleg tega Pavel spomni može na to, kar je Jehova rekel Adamu in Evi, ko piše: »Zato bo moški zapustil očeta in mater ter se bo držal svoje žene, in ta dva bosta postala eno telo.« (Efež. 5:31) Jehova očitno pričakuje, da se bodo možje zvestovdano držali svoje žene in bodo do nje vedno srčno dobrotljivi. Mož, čigar jezik vodi zvestovdana ljubezen, v javnosti ne razkriva napak svoje žene niti o njej ne govori podcenjujoče. Rad jo hvali. (Preg. 31:28) Če iz katerega koli razloga med zakoncema pride do trenja, bo moža srčna dobrotljivost varovala pred tem, da bi svojo ženo besedno poniževal.

12. Kako lahko žena s svojim govorjenjem pokaže, da njen jezik vodi zakon srčne dobrotljivosti?

12 Zakon srčne dobrotljivosti pa bi moral vplivati tudi na govorjenje žene. Njeno govorjenje ne bi smelo biti okuženo z duhom tega sveta. »Svojega moža globoko spoštuje«, zato o njem v javnosti lepo govori in tako prispeva k temu, da ga drugi še bolj spoštujejo. (Efež. 5:33) Ker želi, da bi njuni otroci spoštovali svojega očeta, pazi, da mu v njihovi navzočnosti ne nasprotuje oziroma pokaže, da dvomi o tem, kar je rekel. Takšne stvari raje reši na samem. »Ženska, ki je res modra, zida svojo hišo,« piše v Bibliji. (Preg. 14:1) Njen dom je prijeten in topel kraj za celo družino.

13. Še zlasti kje bi moral vladati zakon srčne dobrotljivosti in kako ljudje pokažejo, da upoštevajo ta zakon?

13 Zakonca morata tudi v zasebnosti svojega doma med seboj govoriti tako, da si izkazujeta spoštovanje. Pavel je napisal: »Odvrzite od sebe vse to: srd, jezo, hudobnost, žaljenje in opolzko govorjenje iz svojih ust.« Nato je še dodal: »Oblecite [si] najglobljo sočutnost, prijaznost, ponižnost, blagost in potrpežljivost. [. . .] Poleg vsega tega pa si oblecite ljubezen, ker je popolna vez.« (Kol. 3:8, 12–14) Če so otroci doma navajeni poslušati ljubeče in prijazno govorjenje, ne bodo le srečni, temveč bo bolj verjetno, da se bodo izražali enako prijetno kakor njihovi starši.

14. Kako lahko družinski poglavarji s svojim jezikom podpirajo družino?

14 Psalmist je o Jehovu napisal: »Podpirala [me je] tvoja srčna dobrotljivost.« (Ps. 94:18) Jehova podpira svoje služabnike med drugim tako, da jim daje smernice in jih spodbuja. (Ps. 119:105) Kako lahko poglavar družine posnema našega nebeškega Očeta in uporablja svoj jezik tako, da podpira člane svoje družine? Tako da jim daje potrebne smernice in je zanje vir spodbud. Kako dobra priložnost za odkrivanje duhovnih zakladov je večer, namenjen družinskemu čaščenju! (Preg. 24:4)

Izkazujmo zvestovdano ljubezen sovernikom

15. Kako lahko starešine in drugi duhovno zreli kristjani s svojim jezikom varujejo druge v občini?

15 »Tvoja srčna dobrotljivost in resnicoljubnost naj me nenehno varujeta,« je molil kralj David. (Ps. 40:11) Kako lahko krščanski starešine in drugi duhovno zreli kristjani v občini posnemajo Jehovovo ravnanje z Davidom? Tako da s svojim jezikom usmerjajo pozornost na svetopisemske misli, s čimer sokristjanom gotovo izkazujejo srčno dobrotljivost. (Preg. 17:17)

16., 17. Kako še lahko pokažemo, da naš jezik vodi zakon srčne dobrotljivosti?

16 Kaj naj bi storili, če opazimo, da je sokristjan stopil na pot, ki ga lahko pripelje do tega, da bo prekršil biblijska načela? Ali nas ne bi morala srčna dobrotljivost navesti na to, da bi o tem, kar smo opazili, z njim spregovorili in mu skušali pomagati? (Ps. 141:5) Če pa nam je prišlo na uho, da je sokristjan hudo grešil, nas bo zvestovdana ljubezen navedla na to, da ga bomo spodbudili, naj »k sebi pokliče občinske starešine«, da bodo »moli[li] zanj ter ga v Jehovovem imenu nama[zali] z oljem«. (Jak. 5:14) Če se ta, ki je grešil, ne pogovori s starešinami, ne bi bilo niti ljubeče niti dobro, če bi o zadevi kar molčali. Med nami v občini pa so tudi takšni, ki so malodušni, osamljeni, imajo občutke manjvrednosti oziroma so bili hudo razočarani. Tem »potrtim dušam« lahko srčno dobrotljivost izkažemo tako, da jih »tolaži[mo]«. (1. Tes. 5:14)

17 Kako naj bi se odzvali, kadar nam Božji sovražniki povedo kaj slabega o sovernikih? Ne bi bilo prav, če bi na temelju tega pričeli dvomiti o značajnosti naših bratov in sester, temveč bi bilo bolje obtožbe preslišati ali pa sogovornika, če je seveda razumen, vprašati, ali je res prepričan, da ima za svoje trditve dokaze. Če skušajo sovražniki Božjega ljudstva izvedeti, kje so naši krščanski bratje in sestre, zato da bi jim škodovali, jim tega iz zvestovdane ljubezni do sovernikov ne bomo razkrili. (Preg. 18:24)

Tisti, ki si prizadeva za »srčno dobrotljivost, bo našel življenje«

18., 19. Zakaj bi moral našo komunikacijo s sočastilci vedno voditi zakon srčne dobrotljivosti?

18 Iz našega odnosa do sokristjanov bi se moralo vedno videti, da do njih čutimo zvestovdano ljubezen. Zakon srčne dobrotljivosti bi moral voditi naše govorjenje tudi v težavnih okoliščinah. Ko je srčna dobrotljivost Izraelovih sinov postala podobna »rosi, ki zgodaj izgine«, Jehova z njimi ni bil zadovoljen. (Ozej 6:4, 6) On se veseli, kadar nas srčna dobrotljivost vodi na vseh področjih življenja. Razmislimo o tem, kako blagoslavlja tiste, ki si jo prizadevajo kazati.

19 V Pregovorih 21:21 piše: »Kdor si prizadeva za pravičnost in srčno dobrotljivost, bo našel življenje, pravičnost in čast.« Takšen človek bo med drugim blagoslovljen tako, da bo »našel življenje« – ne bo ga imel v lasti samo nekaj let, temveč vso večnost. Jehova mu bo pomagal, da se bo »lahko okleni[l] pravega življenja«. (1. Tim. 6:12, 19) Zato si vsekakor »izkazuj[mo] srčno dobrotljivost«. (Zah. 7:9)

[Podčrtni opombi]

^ odst. 3 Hebrejska beseda, ki se prevaja s »srčna dobrotljivost«, ima širok pomenski obseg in se lahko prevede tudi z »zvestovdana ljubezen«.

^ odst. 4 Za nadaljnjo razpravo o tem, kako se srčna dobrotljivost razlikuje od zvestovdanosti, ljubezni in običajne dobrotljivosti, glej Stražni stolp, 15. maj 2002, strani 12–13 in 18–19.

Ali lahko pojasniš?

• Kaj je srčna dobrotljivost?

• Kaj nam bo pomagalo, da bo naše govorjenje vodil zakon srčne dobrotljivosti?

• Kako lahko zakonci kažejo, da njihovo govorjenje vodi zvestovdana ljubezen?

• Iz česa se vidi, da zakon srčne dobrotljivosti vodi našo komunikacijo s soverniki?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

David je poveličeval Jehovovo srčno dobrotljivost.

[Slika na strani 24]

Ali ima vaša družina redno družinsko čaščenje?