Rešilna moč odkupnine

»Kdor veruje v Sina, ima večno življenje. Kdor pa Sina ne posluša, življenja ne bo videl, temveč ostaja nad njim Božja jeza.« (JAN. 3:36)

1., 2. Kateri je bil eden od razlogov, da je pričel izhajati Sionski stražni stolp?

»VSAKEMU, ki skrbno preučuje Biblijo, je jasno, da je bila Kristusova smrt izjemno pomembna,« je pisalo v četrti številki te revije, ki je izšla oktobra 1879. Članek se je končal z resnim svarilom: »Varujmo se vsega, kar bi zmanjševalo vrednost Kristusove smrti oziroma nakazovalo, da ni bila žrtvena in da ne more pokriti greha.« (Beri 1. Janezovo 2:1, 2.)

² Eden od razlogov, zakaj je julija 1879 začel izhajati Sionski stražni stolp, je bil braniti biblijski nauk o odkupnini. Na njegovih straneh je bila »hrana« »ob pravem času«, saj je malo pred koncem tega stoletja vse več tako imenovanih kristjanov dvomilo o tem, ali je Jezus s svojo smrtjo lahko plačal odkupnino za naše grehe. (Mat. 24:45) V istem času so ljudje pričeli sprejemati evolucijsko teorijo, ki je v popolnem nasprotju z dejstvom, da je človek potem, ko je postal nepopoln, pričel nazadovati. Evolucionisti so učili, da je človek zaradi naravnega razvoja vedno bolj dovršen in da zato ne potrebuje odkupnine. Zaradi vsega tega je bil nasvet, ki ga je dal apostol Pavel Timoteju, resnično primeren. Napisal mu je: »Varuj, kar ti je bilo zaupano. Odvračaj se od praznega govorjenja, ki skruni to, kar je sveto, in od protislovij ‚spoznanja‘, ki se zmotno tako imenuje. Nekateri so se postavljali s takšnim spoznanjem, pa so potem krenili stran od vere.« (1. Tim. 6:20, 21)

3. Katera vprašanja bomo obravnavali v nadaljevanju?

 ³ Nedvomno si tudi ti trdno odločen, da ne boš »kreni[l] stran od vere«. Da bi lažje ohranil močno vero, razmisli o naslednjih vprašanjih: Zakaj sploh potrebujem odkupnino? Koliko je odkupnina stala Jehova in Jezusa? Kako imam lahko korist od te dragocene priprave, ki me lahko obvaruje Božje jeze?

Odkupnina nas varuje pred Božjo jezo

4., 5. Kaj dokazuje, da nad sedanjo hudobno stvarnostjo ostaja Božja jeza?

⁴ Biblija in človeška zgodovina dokazujeta, da vse odkar je Adam grešil, nad ljudmi »ostaja [. . .] Božja jeza«. (Jan. 3:36) O tem jasno priča dejstvo, da noben človek ne more ubežati smrti. Satanova rivalska oblast nikakor ni mogla ljudi obvarovati pred stiskami, ki se nad človeštvo že od samega začetka zgrinjajo ena za drugo, poleg tega ni nobena človeška vlada uspela zadovoljiti temeljnih potreb vseh svojih državljanov. (1. Jan. 5:19) Ljudi še danes pestijo vojne, kriminal in revščina.

⁵ Očitno je, da Jehova te hudobne stvarnosti ne blagoslavlja. Pavel je rekel, da se »Božja jeza razodeva zoper vso brezbožnost«. (Rim. 1:18–20) Zato tisti, ki živijo brezbožno oziroma v nasprotju z Božjo voljo in se za to ne kesajo, ne bodo ubežali posledicam svojega ravnanja. Božja jeza se danes kaže z obsodbami, ki se na Satanov svet izlivajo kakor nadloge. Te obsodbe je mogoče prebrati v mnogih publikacijah, ki temeljijo na Bibliji. (Raz. 16:1)

6., 7. Katero delo vodijo maziljeni kristjani in katera priložnost se še ponuja posameznikom v tem Satanovem svetu?

⁶ Ali to pomeni, da za posameznike ni več nobenega upanja, da bi se osvobodili Satanove nadvlade in prišli v dober odnos z Bogom? Ne, saj so vrata, ki vodijo do sprave z Jehovom, še vedno na široko odprta. Maziljeni kristjani so kot »veleposlaniki«, ki »zastopa[jo] Kristusa«, na čelu oznanjevanja, pri katerem ljudi iz vseh narodov vabimo: »Spravite se z Bogom.« (2. Kor. 5:20, 21)

⁷ Apostol Pavel je dejal, da nas Jezus »rešuje pred prihajajočo jezo«. (1. Tes. 1:10) Ko bo Jehova do konca izlil svojo jezo, bodo za večno pokončani neskesani grešniki. (2. Tes. 1:6–9) Komu pa bo prizanešeno? V Bibliji beremo: »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje. Kdor pa Sina ne posluša, življenja ne bo videl, temveč ostaja nad njim Božja jeza.« (Jan. 3:36) Da, ta dan, ko bo Bog do konca izlil svojo jezo in uničil to stvarnost, bodo preživeli vsi, ki bodo dokazali, da verujejo v Jezusa in odkupnino.

Vloga odkupnine

8. a) Kakšno veličastno upanje sta imela Adam in Eva? b) Kako je Jehova dokazal, da je popolnoma pravičen?

⁸ Adam in Eva sta bila ustvarjena popolna. Če bi ostala poslušna Bogu, bi bila danes zemlja polna srečnih ljudi, ki bi skupaj z njima živeli v raju. Na žalost pa sta naša prastarša namerno prekršila Božjo zapoved. Zato sta bila obsojena na večno smrt in izgnana iz  raja. Na svoje otroke sta prenesla greh, se sčasoma postarala in umrla. Tako je postalo očitno, da Jehova vedno izpolni svojo besedo. In ne samo to. Jehova je Bog, ki ni nikoli krivičen. Adama je vnaprej posvaril, da bo, če bo jedel sad prepovedanega drevesa, umrl – in to se je tudi zgodilo.

9., 10. a) Zakaj Adamovi potomci umiramo? b) Kako lahko ubežimo večni smrti?

⁹ Ker smo Adamovi potomci, smo podedovali nepopolno telo, ki nas navaja na greh in je umrljivo. Ko je Adam grešil, smo bili tako rekoč v njegovih ledjih. Zato smo bili skupaj z njim obsojeni na smrt. Če bi Jehova povzročil, da bi se nehali starati in umirati brez odkupnine, bi ravnal v nasprotju s tem, kar je rekel. Pavel je pravzaprav govoril v imenu vseh nas, ko je rekel: »Vemo, da je Postava duhovna, jaz pa sem mesen, prodan grehu. O jaz nesrečnik! Kdo me bo rešil iz telesa, podvrženega tej smrti?« (Rim. 7:14, 24)

¹⁰ Samo Bog Jehova je lahko priskrbel pravno podlago, na temelju katere nam lahko zakonito odpusti grehe in nas odreši obsodbe na večno smrt. To je storil tako, da je z nebes poslal svojega ljubljenega Sina, da se je rodil kot popoln človek, zaradi česar je lahko dal svoje življenje v odkupnino. Jezus je v nasprotju z Adamom ostal popoln. Prav zares, »on se ni z ničimer pregrešil«. (1. Pet. 2:22) Zato bi lahko postal oče popolnih ljudi. Toda ker je dopustil, da so ga Božji sovražniki ubili, je lahko posvojil grešne Adamove potomce in omogočil tistim, ki verujejo vanj, doseči večno življenje. Sveto pismo pojasnjuje: »Je [. . .] en Bog in en posrednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, ki je dal sebe v ustrezno odkupnino za vse.« (1. Tim. 2:5, 6)

11. a) Kako bi lahko ponazorili korist, ki jo imamo od odkupnine? b) Komu vse bo koristila odkupnina?

¹¹ Za ponazoritev tega, kakšno vlogo ima odkupnina, si zamislimo žalostno stanje ljudi, ki so zaradi pokvarjenih lastnikov banke izgubili ves prihranjeni denar in so zato zabredli v dolgove. Oblasti lastnike upravičeno obsodijo na več let zapora. Kako pa je z nedolžnimi strankami? Te ostanejo brez vseh svojih prihrankov in brez možnosti, da bi jih kdaj dobile nazaj – razen če bi banko odkupil prijazen in bogat človek, ki bi jim vrnil njihov denar in jih s tem rešil dolgov. Podobno sta Bog Jehova in njegov ljubljeni Sin na temelju Sinove prelite krvi odkupila Adamove potomce in odpisala njihov dolg oziroma greh. Zato je Janez Krstnik za Jezusa lahko rekel: »Glej, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta!« (Jan. 1:29) K svetu oziroma ljudem, ki jim bo odvzet greh, ne spadajo samo živi, ampak tudi tisti, ki so že umrli.

Koliko je odkupnina stala Jehova in Jezusa

12., 13. Kaj se naučimo iz tega, da je bil Abraham pripravljen žrtvovati Izaka?

¹² Nihče od nas ne more dejansko dojeti tega, koliko je odkupnina stala našega nebeškega Očeta in njegovega dragega Sina. Vendar pa so v Bibliji zapisana doživetja posameznikov, ki nam lahko pomagajo, da se globoko zamislimo. Samo predstavljajmo si denimo, kako se je moral počutiti Abraham tiste tri dni, ko je hodil proti deželi Moriji, da bi izpolnil Božje naročilo: »Vzemi, prosim, svojega sina, edinca, ki ga tako ljubiš, Izaka, in pojdi v deželo Moríjo ter ga tam, na eni od gor, na katero te bom napotil, daruj v žgalno daritev.« (1. Mojz. 22:2–4)

¹³ Abraham je navsezadnje prispel v kraj, kamor ga je napotil Bog. Samo predstavljaj si, kako zelo mu je moralo biti hudo, ko je Izaku zvezal roke in noge ter mu rekel, naj se uleže na oltar, ki ga je sam naredil. Kako se mu je moralo trgati srce, ko je dvignil nož, da bi ubil lastnega sina! In pomislimo,  kako se je moral počutiti Izak, ko je ležal na oltarju in čakal, da bo njegovo telo prešinila ostra bolečina, ki jo bo končala smrt. Jehovov angel je Abrahama še pravočasno ustavil. To, kar sta takrat preživljala Abraham in Izak, nam pomaga razumeti, kako zelo je moral trpeti Jehova, ko je Satanovim pristašem dopustil, da so ubili njegovega Sina. Ker je Izak povsem sodeloval z Abrahamom, je dobro ponazarjal Jezusa in njegovo pripravljenost, da za nas trpi in umre. (Heb. 11:17–19)

14. Kateri dogodek iz Jakobovega življenja nam pomaga razumeti, koliko je odkupnina stala Jehova?

¹⁴ To, koliko je odkupnina stala Jehova, nam lahko pomaga doumeti tudi dogodek iz Jakobovega življenja. Jakob je imel od vseh svojih sinov najraje Jožefa. Drugi njegovi sinovi pa so bili na Jožefa ljubosumni in so ga sovražili. Vendar je bil Jožef kljub temu pripravljen ubogati svojega očeta in iti k bratom, da bi videl, kako jim gre. Takrat so pasli očetovo čredo kakih 100 kilometrov severno od njihovega doma v Hebronu. Samo zamislimo si, kako se je moral počutiti Jakob, ko so se njegovi sinovi vrnili domov z okrvavljenim Jožefovim oblačilom! »To je sinova obleka!« je vzkliknil. »Krvoločna zver ga je požrla! Raztrgan, raztrgan je Jožef!« Jakoba je to hudo prizadelo in je za Jožefom žaloval mnogo dni. (1. Mojz. 37:33, 34) Jehova se resda ne odziva povsem enako kakor nepopolni ljudje. Toda če poglobljeno premišljujemo o tem, kaj je takrat preživljal Jakob, lahko vsaj malce razumemo, kako se je moral počutiti Bog, ko so njegovega Sina na zemlji žalili in kruto ubili.

Kako nam odkupnina koristi

15., 16. a) Kako je Jehova pokazal, da je sprejel odkupnino? b) Kako nam odkupnina koristi?

¹⁵ Bog Jehova je obudil svojega zvestega Sina tako, da mu je dal veličastno duhovno telo. (1. Pet. 3:18) Obujeni Jezus se je nato  40 dni prikazoval svojim učencem, jim krepil vero in jih pripravljal na obsežno oznanjevanje, ki je bilo pred njimi. Zatem se je dvignil v nebesa in ponudil Bogu vrednost svoje prelite krvi, da bi z njo pokril greh njegovih pravih sledilcev, ki verujejo v vrednost odkupne žrtve. Bog Jehova je sprejel Kristusovo odkupnino. To je pokazal s tem, da je Jezusa pooblastil za to, da izlije svetega duha na učence, ki so se ob binkoštih leta 33 n. št. zbrali v Jeruzalemu. (Apd. 2:33)

¹⁶ Ti maziljeni Kristusovi sledilci so takoj pričeli govoriti drugim, naj se krstijo v imenu Jezusa Kristusa, saj jim bodo tako odpuščeni grehi in bodo lahko ubežali Božji jezi. (Beri Apostolska dela 2:38–40.) Od tistega zgodovinskega dne naprej je Bog pritegnil k sebi že na milijone ljudi iz vseh narodov, ki so pokazali vero v Jezusovo odkupno žrtev. (Jan. 6:44) Sedaj pa moramo razmisliti še o dveh vprašanjih: Ali lahko kdor koli izmed nas upa na večno življenje zato, ker si ga je zaslužil z dobrimi deli? Ali lahko to čudovito upanje, potem ko smo si ga pridobili, tudi izgubimo?

17. Kako bi moral gledati na čudovito prednost, da si lahko Božji prijatelj?

¹⁷ Odkupnina je povsem nezaslužen dar. Milijoni so zaradi svoje vere v odkupnino postali Božji prijatelji in lahko upajo na večno življenje v raju na zemlji. Vendar to, da smo postali Jehovovi prijatelji, še ne pomeni, da bomo tudi ostali. Da bi ubežali prihodnjemu dnevu Božje jeze, moramo še naprej kazati, da smo zelo hvaležni za »odkupnino, ki jo je plačal Kristus Jezus«. (Rim. 3:24; beri Filipljanom 2:12.)

Še naprej verujmo v odkupnino

18. Kako lahko med drugim kažemo, da verujemo v odkupnino?

¹⁸ Iz Janeza 3:36, tematskega stavka tega članka, lahko vidimo, da svojo vero v gospoda Jezusa Kristusa med drugim kažemo s tem, da smo mu poslušni. Hvaležnost za odkupnino bi nas morala navajati na to, da bi živeli v skladu z Jezusovimi nauki, tudi tistimi, ki zadevajo moralna merila. (Mar. 7:21–23) »Božja jeza« bo prišla na vse, ki neskesano nečistujejo, pripovedujejo opolzke šale ali počnejo »kakršno koli nečistost«, h kateri spada tudi gledanje pornografije. (Efež. 5:3–6)

19. S katerimi dejanji pokažemo, da verujemo v odkupnino?

¹⁹ Če smo hvaležni za odkupnino, potem bomo zelo zaposleni z »dejanji, ki spadajo k [. . .] vdanosti Bogu«. (2. Pet. 3:11) Zato si vzemimo dovolj časa za redno in gorečo molitev, osebno preučevanje Biblije, obiskovanje shodov, družinsko čaščenje in goreče oznanjevanje Kraljestva. In »ne pozabi[mo] delati dobrega in tega, kar je [n]aše, deliti z drugimi, ker so takšne žrtve Bogu po volji«. (Heb. 13:15, 16)

20. Katere blagoslove lahko pričakujejo vsi, ki ne bodo nehali verovati v odkupnino?

²⁰ Ko bo Jehova izlil svojo jezo nad to hudobno stvarnost, bomo zelo veseli, da smo verovali v odkupnino in da smo ves čas kazali, da smo hvaležni zanjo. V novem svetu, ki ga obljublja Bog, bomo vso večnost hvaležni za to čudovito pripravo, ki nas bo rešila pred Božjo jezo. (Beri Janez 3:16; Razodetje 7:9, 10, 13, 14.)

Kako bi odgovoril?

• Zakaj potrebujemo odkupnino?

• Koliko je odkupnina stala Jehova in Jezusa?

• Kako nam odkupnina koristi?

• Kako lahko kažemo, da verujemo v Jezusovo odkupno žrtev?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 13]

Vrata, ki vodijo do sprave z Jehovom, so še vedno na široko odprta.

[Slika na strani 15]

Če bomo premišljevali o tem, kar so doživeli Abraham, Izak in Jakob, bomo lahko še bolj razumeli, koliko je odkupnina stala Jehova in Jezusa.