Vprašanja bralcev

Zakaj je lahko Jezus rekel ženski, ki je bila znana kot grešnica, da so ji grehi odpuščeni? (Luk. 7:37, 48)

Ko je Jezus obedoval v hiši farizeja Simona, je neka ženska »stopila zadaj k njegovim nogam«. Noge mu je začela močiti s solzami in jih brisati z lasmi. Nato mu jih je nežno poljubljala in namazala z dišečim oljem. V evangeliju piše, da je bila ženska »v mestu znana kot grešnica«. Seveda je vsak nepopoln človek grešnik, toda Sveto pismo s tem izrazom ponavadi opiše človeka, čigar grehi so razvpiti oziroma je na glasu, da greši. Ženska je bila najverjetneje prostitutka. In takšni osebi je Jezus rekel: »Grehi so ti odpuščeni.« (Luk. 7:36–38, 48) Kaj je Jezus s tem mislil? Kako je lahko ženski odpustil grehe, ko pa še ni daroval svojega življenja v odkupnino?

Jezus je zatem, ko mu je ženska umila noge in jih natrla z oljem, vendar še preden ji je odpustil grehe, svojemu gostitelju Simonu povedal ponazoritev, da bi mu pojasnil nekaj pomembnega. Greh je primerjal z dolgom, ki je prevelik, da bi se ga dalo odplačati. Dejal je: »Neki upnik je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarijev, drugi pa petdeset. Ko nista imela več ničesar, s čimer bi mu odplačala, je obema velikodušno odpustil. Kateri od teh dveh ga bo torej bolj ljubil?« Simon mu je odgovoril: »Menim, da tisti, kateremu je več odpustil.« Jezus mu je odvrnil: »Prav si presodil.« (Luk. 7:41–43) Vsak od nas je dolžan ubogati Boga. Če ga ne ubogamo in grešimo, mu ne plačamo tega, kar mu pripada. Tako si pri njem nabiramo dolgove. Vendar je Jehova podoben upniku, ki rad odpušča dolgove. Zato je Jezus spodbujal svoje sledilce, naj Boga v molitvi prosijo: »Odpusti nam naše dolgove, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom.« (Mat. 6:12) Luka 11:4 pokaže, da so ti dolgovi pravzaprav naši grehi.

Pod katerimi pogoji je Bog ljudem odpuščal grehe v preteklosti? Njegova popolna pravica zahteva za greh smrtno kazen. Zato je Adam svoj greh plačal z življenjem. Toda pod Postavo, ki jo je Bog dal izraelskemu narodu, so lahko bili prestopniku grehi odpuščeni, če je Jehovu žrtvoval žival. Apostol Pavel je napisal: »Po Postavi se skoraj vse stvari očiščuje s krvjo, in brez prelitja krvi ni odpuščanja.« (Heb. 9:22) Judom ni bilo znano, da bi jim Bog lahko še kako drugače odpustil grehe. Zato ne preseneča, da so drugi gostje ugovarjali temu, kar je Jezus rekel ženski. Tisti, ki so bili z njim za mizo, so se sami pri sebi spraševali: »Kdo je ta, ki celo grehe odpušča?« (Luk. 7:49) Na temelju česa so torej lahko bili tej grešni ženski odpuščeni prestopki?

Prva prerokba, izrečena zatem, ko sta se naša prastarša uprla, je govorila o tem, da ima Jehova namen priskrbeti »seme«, ki ga bosta Satan in njegovo »seme« ranila v peto. (1. Mojz. 3:15) To se je zgodilo takrat, ko so Božji sovražniki Jezusa ubili. (Gal. 3:13, 16) Kristusova prelita kri je odkupnina, ki človeštvo osvobaja greha in smrti. Ker Jehovu nič ne more preprečiti, da ne bi izvršil tega, kar se je namenil, je takoj, ko so bile besede iz 1. Mojzesove 3:15 izrečene, na odkupnino gledal, kakor da je že plačana. Tako je lahko odpuščal grehe vsem, ki so verovali njegovim obljubam.

 Jehova je veliko posameznikov v predkrščanski dobi štel za pravične. Med njimi so bili Enoh, Noe, Abraham, Rahaba in Job. Vsi ti so verovali, da se bodo Božje obljube izpolnile, in se tega tudi veselili. »Abraham je veroval v Jehova,« je napisal učenec Jakob, »in to se mu je štelo za pravičnost.« Glede Rahabe pa je rekel: »Ali ni bila enako tudi vlačuga Rahaba razglašena za pravično zaradi del?« (Jak. 2:21–25)

Kralj David, ki je vladal v starem Izraelu, je storil kar nekaj hudih grehov, toda močno je veroval v pravega Boga in se vsakič iskreno pokesal. Poleg tega v Svetem pismu piše: »Bog je Kristusa predstavil kot spravno daritev za tiste, ki verujejo v njegovo kri. To je naredil zato, da bi pokazal svojo pravičnost, saj je v svoji prizanesljivosti odpuščal grehe, storjene v preteklosti. Hotel je torej pokazati svojo pravičnost v sedanjem času, da bi bil pravičen tudi takrat, ko bi človeka, ki veruje v Jezusa, razglasil za pravičnega.« (Rim. 3:25, 26) Jehova je lahko na temelju Jezusove odkupne žrtve, ki je bila priskrbljena kasneje, Davidu odpustil prestopke, ne da bi pri tem poteptal lastna merila za pravico.

Očitno je bilo podobno tudi z žensko, ki je Jezusu natrla noge z oljem. Živela je nemoralno, vendar se je pokesala. Zavedala se je, da zaradi svoje grešnosti potrebuje odkupnino, in je z deli pokazala, da zares ceni tistega, po katerem je Jehova priskrbel odkupnino. Čeprav žrtev še ni bila darovana, pa je bilo to, da bo priskrbljena, tako gotovo, da je lahko njena vrednost že veljala za ljudi, kakršna je bila ta ženska. Zato ji je Jezus rekel: »Grehi so ti odpuščeni.«

Kot lahko vidimo iz te pripovedi, se Jezus ni ogibal grešnikov. Delal jim je dobro. Poleg tega Jehova rad odpušča skesanim grešnikom. Za nas nepopolne ljudi je to zares čudovito in spodbudno zagotovilo!

[Slika na strani 7]

Jehova jih je štel za pravične.