Prizadevajmo si za Jehovov blagoslov

»[Bog] nagrajuje tiste, ki ga prizadevno iščejo.« (HEB. 11:6)

1., 2. a) Kaj mnogi delajo zato, da bi jih Bog blagoslovil? b) Zakaj bi si morali še posebej želeti, da bi nas Jehova blagoslavljal?

V NEKATERIH deželah ni prav nič neobičajnega, če popolni tujec reče komu, ki kihne: »Bog te blagoslovi!« Duhovniki različnih ver blagoslavljajo ljudi, živali in nežive predmete. Ljudje potujejo v tako imenovane svete kraje, ker upajo, da bodo tam dobili blagoslov. Politiki redno prosijo Boga, naj blagoslovi njihov narod. Ali meniš, da so vse te prošnje za blagoslov primerne? Ali so uspešne? Koga Bog zares blagoslavlja in zakaj?

² Jehova je napovedal, da bo v zadnjih dneh njegovo čisto in miroljubno ljudstvo iz vseh narodov kljub sovraštvu in nasprotovanju oznanjevalo dobro novico o Kraljestvu po vsej zemlji. (Iza. 2:2–4; Mat. 24:14; Raz. 7:9, 14) Vsi, ki smo se odločili, da bomo živeli v skladu s tem navdihnjenim opisom, si želimo Božjega blagoslova in ga tudi potrebujemo, saj brez njega ne bi bili nikoli uspešni. (Ps. 127:1) Kaj pa moramo delati, da bi nas Bog blagoslavljal?

Poslušni so bogato blagoslovljeni

3. Kaj je Jehova obljubil Izraelcem, če bodo poslušni?

³ Beri Pregovori 10:6, 7. Jehova je Izraelcem malo pred vstopom v Obljubljeno deželo povedal, da bodo uživali izredno blaginjo in zaščito, če bodo poslušali njegov glas. (5. Mojz. 28:1, 2) Da, Jehova naj bi  svoje ljudstvo bogato blagoslovil. Vsi poslušni so torej nedvomno lahko pričakovali blagoslove.

4. Kdaj smo zares poslušni?

⁴ S kakšnim stališčem pa bi Izraelci morali ubogati Jehova? Bog je dal v Postavo zapisati, da mu ne bo všeč, če mu njegovo ljudstvo ne bo služilo »z veseljem in radostnim srcem«. (Beri 5. Mojzesova 28:45–47.) Jehova si zasluži več kot le to, da mehanično ubogamo ukaze, kar denimo počnejo živali ali demoni. (Mar. 1:27; Jak. 3:3) Če Boga iskreno ubogamo, mu s tem pokažemo, da ga imamo radi. Ubogamo ga z veseljem, saj smo prepričani, da njegove zapovedi niso v breme ter da »nagrajuje tiste, ki ga prizadevno iščejo«. (Heb. 11:6; 1. Jan. 5:3)

5. Zakaj je človek lažje ubogal zakon, zapisan v 5. Mojzesovi 15:7, 8, če je zaupal Jehovovi obljubi, da bo za poslušnost nagrajen?

⁵ Poglejmo si na primer, kako je lahko Izraelec pokazal poslušnost, ki je temeljila na prepričanju, da bo za svojo iskreno ubogljivost nagrajen, ko je šlo za zakon, zapisan v 5. Mojzesovi 15:7, 8. (Beri.) Če bi ta zakon upošteval le zato, ker bi ga moral, bi morda nekoliko pomagal kakemu revežu, toda ali bi s tem tudi prispeval k dobrim odnosom in prisrčnemu vzdušju med Božjim ljudstvom? In kar je še pomembnejše, ali bi človek s takšnim ravnanjem pokazal vero v to, da Jehova zmore poskrbeti za svoje služabnike, ter hvaležnost, da lahko posnema Jehovovo radodarnost? Komajda! Bog ni spregledal srca tistega, ki je bil zares radodaren, in je obljubil, da ga bo blagoslavljal pri vsem njegovem delu in pri vsem, česar se bo lotil. (5. Mojz. 15:10) Izraelec, ki je verjel v to obljubo, je v skladu z njo tudi ravnal in bil za to bogato blagoslovljen. (Preg. 28:20)

6. Katero zagotovilo najdemo v Hebrejcem 11:6?

⁶ Iz Hebrejcem 11:6 pa izvemo, da ni dovolj le verovati v to, da Jehova nagrajuje, temveč da moramo za Božji blagoslov storiti še nekaj. Ali si opazil, da Jehova nagrajuje tiste, ki »ga prizadevno iščejo«? Beseda, ki se na tem mestu pojavlja v izvirnem jeziku, kaže na vnemo in prizadevanje, ki je usmerjeno v določen cilj. Ta vrstica nam zagotavlja, da bomo vsekakor blagoslovljeni, če se bomo le iskreno trudili. Blagoslavlja nas edini pravi Bog, za katerega je »nemogoče, da bi lagal«. (Titu 1:2) V vseh teh tisočletjih je že dokazal, da lahko njegovim obljubam povsem zaupamo. To, kar reče, nikoli ne ostane neizpolnjeno, vedno se uresniči. (Iza. 55:11) Zato smo lahko povsem prepričani, da nas bo nagradil, če bomo zares verovali.

7. Kaj moramo storiti, da bi bili po Abrahamovem »semenu« blagoslovljeni?

⁷ Jezus Kristus je dokazal, da je glavni del Abrahamovega »semena«, po katerem je Bog obljubil človeštvu blagoslov. Drugotni del tega napovedanega »semena« pa sestavljajo maziljeni kristjani. Njihova naloga je, da »na vse strani razglaša[jo] odlike« tistega, ki jih »je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo«. (Gal. 3:7–9, 14, 16, 26–29; 1. Pet. 2:9) Z Jehovom ne bi mogli biti v dobrem odnosu, če se ne bi menili za tiste, ki jim je Jezus zaupal svoje imetje. Brez pomoči »zvestega in preudarnega sužnja« ne bi mogli povsem razumeti tega, kar beremo v Božji Besedi, niti se ne bi znali v življenju po tem ravnati. (Mat. 24:45–47) Če upoštevamo to, kar se učimo iz Svetega pisma, smo lahko povsem prepričani v Božji blagoslov.

Bodimo osredotočeni na Božjo voljo

8., 9. Kako si je očak Jakob prizadeval ravnati v skladu z Božjo obljubo?

⁸ Misel, da si moramo goreče prizadevati za Božji blagoslov, nas morda spomni na očaka Jakoba. Jakob ni vedel, kako se bo izpolnila obljuba, ki jo je Bog dal Abrahamu. Toda prepričan je bil, da bo Jehova potomce njegovega deda tako zelo pomnožil, da bo iz njih nastal  velik narod. Tako je leta 1781 pr. n. št. odpotoval v Haran, da bi si tam poiskal ženo. Ni mu bilo samo do tega, da dobi prijetno življenjsko sopotnico. Iskal je duhovno naravnano Jehovovo častilko, ki bi bila dobra mati njegovim otrokom.

⁹ Jakob je, kot vemo, srečal svojo sorodnico Rahelo. Vanjo se je zaljubil in je bil za to, da bi jo dobil za ženo, pripravljen sedem let delati za njenega očeta Labana. To ni zgolj zgodba o nepozabni romanci. Jakob je gotovo poznal obljubo, ki jo je Vsemogočni Bog dal njegovemu dedu Abrahamu in jo ponovil njegovemu očetu Izaku. (1. Mojz. 18:18; 22:17, 18; 26:3–5, 24, 25) Izak pa je to obljubo povedal svojemu sinu Jakobu: »Vsemogočni Bog te bo blagoslovil, te naredil rodovitnega in te namnožil, tako da bo iz tebe nastal velik narod. Dal ti bo tudi Abrahamov blagoslov, tebi in tvojemu semenu s teboj, da zavzameš deželo, v kateri bivaš kot tujec in katero je Bog dal Abrahamu.« (1. Mojz. 28:3, 4) Jakob je torej s tem, da si je prizadeval najti primerno ženo in si ustvariti družino, pokazal, da zaupa Jehovovim besedam.

10. Zakaj je Jehova z veseljem blagoslovil Jakoba?

¹⁰ Jakob si ni prizadeval kopičiti imetja za svojo družino. V mislih je imel to, kar je Jehova obljubil glede njegovega potomstva. Osredotočen je bil na izpolnjevanje Jehovove volje. Kljub oviram je bil odločen storiti vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi dobil Božji blagoslov. Tako odločen je bil še na stara leta in Jehova ga je zaradi tega blagoslovil. (Beri 1. Mojzesova 32:24–29.)

11. Kaj naj bi se trudili delati glede na to, kar že vemo o Božjem namenu?

¹¹ Tudi mi enako kakor Jakob ne poznamo vseh podrobnosti tega, kako se bo izpolnil Jehovov namen. Vendar pa lahko s preučevanjem Božje Besede dobimo splošno sliko o tem, kaj lahko pričakujemo v zvezi z »Jehovovim dnevom«. (2. Pet. 3:10, 17) Ne vemo na primer, kdaj točno bo ta dan prišel, vemo pa, da je blizu. Verjamemo Božji Besedi, da bomo rešili sebe in tiste, ki nas poslušajo, če bomo v kratkem času, ki je še na voljo, ljudem temeljito pričevali. (1. Tim. 4:16)

12. O čem smo lahko prepričani?

 ¹² Zavedamo se, da lahko konec pride kadar koli. Jehovu ni treba čakati na to, da bi z dobro novico dosegli prav vsakega posameznika na zemlji. (Mat. 10:23) Vseeno pa nas Jehova oskrbuje s koristnimi smernicami glede tega, kako lahko učinkovito oznanjujemo. Pri tem delu brez dvoma sodelujemo po svojih najboljših močeh in uporabljamo vsa sredstva, ki jih imamo na voljo. Ali se bo veliko ljudi na našem področju pozitivno odzvalo na sporočilo, ki ga oznanjujemo? Tega res ne moremo vedeti. (Beri Pridigar 11:5, 6.) Naša naloga je, da oznanjujemo, in brez dvoma nas bo Jehova pri tem blagoslavljal. (1. Kor. 3:6, 7) Lahko smo prepričani, da vidi naše marljivo prizadevanje in da nam bo po svetem duhu priskrbel smernice, ki jih bomo potrebovali. (Ps. 32:8)

Prizadevajmo si za svetega duha

13., 14. Kako se je vedno znova izkazalo, da sveti duh lahko usposobi Božje služabnike?

¹³ Kaj, če se ne čutimo dovolj sposobne, da bi opravili kako nalogo ali pa oznanjevali? Jehova bi morali prositi, naj nam s svojim svetim duhom pomaga, da bi še izboljšali sposobnosti, ki jih potrebujemo pri tem, ko mu služimo. (Beri Luka 11:13.) Božji duh lahko ljudi usposobi za delo oziroma službene prednosti, ne glede na njihove dotedanje izkušnje ali okoliščine. Tako je na primer Božji duh usposobil pastirje in sužnje kmalu po njihovem odhodu iz Egipta, da so premagali svoje sovražnike, pa čeprav glede vojskovanja niso imeli nobenih izkušenj. (2. Mojz. 17:8–13) Kmalu zatem je ta isti duh usposobil Bezalela in Oholiaba, da sta izpeljala natančne, od Boga navdihnjene gradbene načrte za sveti šotor. (2. Mojz. 31:2–6; 35:30–35)

¹⁴ Ta močni duh je usposobil tudi novodobne Božje služabnike, da so pričeli sami tiskati literaturo za potrebe organizacije. Brat R. J. Martin, takratni nadzornik tovarne, je v pismu pojasnil, kaj so dosegli do leta 1927: »Gospod je ob pravem času odprl vrata in v roke nam je prišel velik [tiskarski] stroj; prišel je v roke ljudem, ki niso vedeli ničesar o tem, kako je ta stroj sestavljen in kako deluje. Toda Gospod ve, kako spodbosti um tistih, ki so se mu povsem izročili. [. . .] Stroj nam je v samo nekaj tednih uspelo usposobiti, tako da je zabrnel; in še vedno brni ter opravlja delo, za katero niti njegovi izdelovalci niso vedeli, da ga zmore.« Jehova vse do danes blagoslavlja takšno goreče prizadevanje.

15. Kako so lahko besede iz Rimljanom 8:11 v spodbudo tistim, ki se borijo s kako skušnjavo?

 ¹⁵ Jehovov duh deluje na različne načine. Na voljo je vsem Božjim služabnikom in jim pomaga premagati velike ovire. Kaj naj storimo, če se nam zdi, da se enostavno ne moremo več upirati kaki skušnjavi? Moč lahko zajemamo iz Pavlovih besed, zapisanih v Rimljanom 7:21, 25 in 8:11. Da, »duh njega, ki je Jezusa obudil od mrtvih,« nam lahko pomaga in nas okrepi, da v boju z mesenimi željami zmagamo. Te besede so bile namenjene z duhom maziljenim kristjanom, toda načelo, ki ga v njih najdemo, je uporabno za vse Božje služabnike. Vsi bomo prejeli večno življenje, če bomo verovali v Kristusa, zatirali neprimerne želje in živeli v skladu s smernicami duha.

16. Kaj moramo delati, da bi dobili Božjega svetega duha?

¹⁶ Ali lahko pričakujemo, da nam bo Bog dal svojo dejavno silo, ne da bi se nam bilo za to treba potruditi? Ne, ne moremo. Zanjo moramo moliti, hkrati pa se pridno hraniti iz Božje navdihnjene Besede. (Preg. 2:1–6) Božji duh poleg tega počiva na krščanski občini. Če smo redni na shodih, kažemo, da si želimo slišati, »kaj duh govori občinam«. (Raz. 3:6) To, kar se naučimo, pa moramo tudi ponižno udejanjati. V Pregovorih 1:23 najdemo tale nasvet: »Poslušajte moje opomine in se spreobrnite. Tedaj bom na vas izliva[l] svojega duha.« Zares, Bog daje svojega svetega duha tistim, »ki so mu pokorni«. (Apd. 5:32)

17. S čim bi lahko primerjali to, kako sta povezana Božji blagoslov in naše prizadevanje?

¹⁷ Prav je, da se za Božji blagoslov zelo trudimo, vendar ne smemo pozabiti, da vsega dobrega, s čimer nas Jehova obsipava, ne dobimo zgolj zato, ker si marljivo prizadevamo. To, kako sta povezana Božji blagoslov in naše prizadevanje, bi lahko primerjali z našim telesom in tem, kaj moramo storiti, da bi nam koristila zdrava hrana. Bog nas je ustvaril tako, da jemo in iz hrane dobimo življenjsko pomembne hranilne snovi. Priskrbel nam je tudi hrano. Ne vemo čisto natančno, kako hrana, ki jo pojemo, vsrka hranilne snovi. Večina od nas tudi ne more pojasniti, kako naše telo iz hrane, ki jo pojemo, ustvari energijo. Vemo le, da ta proces deluje in da pri njem sodelujemo tako, da jemo. Če se prehranjujemo zdravo, so rezultati še boljši. Sedaj pa to primerjajmo z Božjim blagoslovom. Jehova je postavil zahteve za večno življenje in nam pri tem, da jih lahko izpolnjujemo, izredno pomaga, zato si zasluži, da ga slavimo. Vendar pa moramo z njim sodelovati, torej delati skladno z njegovo voljo, če želimo, da nas bo blagoslovil. (Hag. 2:18, 19)

18. Kaj si odločen delati in zakaj?

¹⁸ Vsako nalogo si torej prizadevaj opraviti po svojih najboljših močeh. Če boš vedno prosil Jehova za pomoč, ti bo pomagal, da jo boš lahko uspešno opravil. (Mar. 11:23, 24) Bodi prepričan, da »vsak, ki išče, najde«. (Mat. 7:8) Z duhom maziljeni posamezniki bodo blagoslovljeni z »vencem življenja« v nebesih. (Jak. 1:12) »Druge ovce«, ki se trudijo, da bi po Abrahamovem semenu prejele blagoslov, pa bo Kristus razveselil z besedami: »Vi, ki vas je moj Oče blagoslovil, pridite in podedujte kraljestvo, ki vam je pripravljeno že od ustanovitve sveta.« (Jan. 10:16; Mat. 25:34) Da, »tisti, ki jih Bog blagoslavlja, bodo podedovali zemljo [. . .] in večno prebivali na njej«. (Ps. 37:22, 29)

Ali lahko pojasniš?

• Kaj zajema prava poslušnost?

• Kaj moramo delati, da bi nas Bog blagoslavljal?

• Kaj moramo delati, da bi dobili Božjega svetega duha, in kako nam lahko ta duh pomaga?

[Preučevalna vprašanja]

[Sliki na strani 9]

Jakob se je bojeval z angelom, zato da bi dobil Jehovov blagoslov.

Ali si tudi ti tako zelo prizadevaš?

[Slika na strani 10]

Božji sveti duh je usposobil Bezalela in Oholiaba, da sta odlično opravila svoje delo.