Jehova je naš Vrhovni gospod!
Jehova je naš Vrhovni gospod!
»K Vrhovnemu gospodu Jehovu sem se zatekel.« (PS. 73:28)
1. Kaj je Pavel očitno imel v mislih, ko je dejal to, kar beremo v 1. Korinčanom 7:31?
APOSTOL Pavel je dejal: »Scena tega sveta se [. . .] spreminja.« (1. Kor. 7:31) Svet je očitno primerjal z gledališkim odrom, na katerem poteka drama. V njej igralci nastopajo v vlogi dobrih in slabih likov, dokler se scena, v kateri igrajo, ne zamenja.
2., 3. a) S čim bi lahko primerjali napad na Jehovovo pravico do vrhovne oblasti? b) O katerih vprašanjih bomo razpravljali?
2 Danes poteka najpomembnejša drama – in v njej imaš svojo vlogo tudi ti! Ta drama je še zlasti povezana z vprašanjem, ali je Bog Jehova upravičen do vrhovne oblasti. Lahko bi jo ponazorili z razmerami v kaki državi. Na eni strani je zakonita oblast, ki skrbi za red v državi, na drugi pa kriminalna združba, ki vlada s prevaro, nasiljem in umori. Ta ilegalna organizacija kljubuje zakoniti oblasti in zaradi nje so vsi državljani na preizkušnji, ali bodo ostali lojalni legitimni vladi.
3 Nekaj podobnega se dogaja na vesoljni ravni. Zakonito oblast ima v rokah »Vrhovni gospod Jehova«. (Ps. 71:5) Vendar pa človeštvo ogroža kriminalna združba, ki jo vodi »Hudobni«. (1. Jan. 5:19) Ta združba spodbija upravičenost Božje zakonite vlade in preizkuša vse ljudi, ali bodo zvestovdani Božji vladi. Kako pa je prišlo do tega? Zakaj Bog to dopušča? Kaj lahko glede tega storimo mi kot posamezniki?
Značilnosti drame
4. Kateri med seboj povezani sporni vprašanji obravnava vesoljna drama, ki sedaj poteka?
4 Ta vesoljna drama, ki sedaj poteka, obravnava dve med seboj povezani sporni vprašanji, in sicer o Jehovovi pravici do vrhovne oblasti in o človekovi značajnosti. Jehova je v Svetem pismu večkrat imenovan »Vrhovni gospod«. Psalmist je na primer s popolnim zaupanjem vanj zapel: »K Vrhovnemu gospodu Jehovu sem se zatekel.« (Ps. 73:28) »Vrhovnost« pomeni najvišjo oblast in največjo moč. Vrhovni vladar torej vlada nad vsem. Za to, da priznavamo Boga Jehova za Vrhovnega vladarja, pa imamo kar nekaj dobrih razlogov. (Dan. 7:22)
5. Zakaj naj bi priznavali Jehovovo vrhovno oblast in se ji podrejali?
5 Bog Jehova je vrhovni vladar zemlje in vsega vesolja zato, ker je vse ustvaril. (Beri Razodetje 4:11.) Je tudi naš sodnik, zakonodajalec in kralj, saj ima vso sodno, zakonodajno in izvršilno oblast nad celotnim vesoljem. (Iza. 33:22) Že zato, ker mu dolgujemo svoj obstoj in smo od njega odvisni, bi ga morali sprejemati za svojega Vrhovnega gospoda. Njegov vzvišeni položaj bomo rade volje priznavali, če ne bomo zgubili izpred oči dejstva, da je »Jehova sam [...] utrdil svoj prestol v nebesih in [da] kot kralj gospoduje nad vsem«. (Ps. 103:19; Apd. 4:24)
6. Kaj je značajnost?
6 Jehovovo vrhovno oblast podpiramo tako, da smo do Njega značajni. »Značajnost« je moralna brezhibnost oziroma celovitost. Posameznik, ki je značajen, je brezgrajen in pošten. Takšen človek je bil denimo očak Job. (Job 1:1)
Kako se je drama začela
7., 8. Kako je Satan vzbudil dvom o tem, ali ima Jehova pravico do vrhovne oblasti?
7 Pred kakimi 6000 leti je duhovno bitje vzbudilo dvom o tem, ali ima Jehova pravico do vrhovne oblasti. Upornika je k besedam in dejanjem navedla sebična želja, da bi ga drugi častili. Prva človeka, Adama in Evo, je napeljal na to, da sta se uprla Božji vrhovni oblasti. Poleg tega je skušal očrniti Jehovovo ime, ko je trdil, da Jehova laže. (Beri 1. Mojzesova 3:1–5.) Tako je to duhovno bitje postalo velik nasprotnik, Satan (upornik), Hudič (obrekovalec), kača (slepar) in zmaj (požiralec). (Raz. 12:9)
8 Satan je postal Jehovov tekmec in je skušal prevzeti oblast. Kako se je Vrhovni gospod Jehova odzval na to? Ali je takoj uničil vse tri upornike – Satana, Adama in Evo? Nedvomno je imel dovolj moči za to, da bi storil kaj takega in s tem dokazal, da je najmočnejši. Dokazal pa bi tudi, da je govoril resnico, ko je dejal, da bo kršilca njegovega zakona doletela kazen. Zakaj jih torej ni uničil?
9. Glede česa je Satan zbudil dvom?
9 Satan je z lažmi in s tem, da je Adama in Evo odvrnil od Boga, zbudil dvom o tem, ali ima Jehova pravico zahtevati od ljudi, da so mu poslušni. In ne samo to. S tem da je prva človeka navedel na to, da sta se uprla Bogu, je postavil pod vprašaj tudi zvestovdanost vseh inteligentnih bitij. Iz tega, kar se je dogajalo Jobu, ki je zvesto podpiral Jehovovo vrhovno oblast, izvemo, da je Satan trdil, da lahko od Boga odvrne vse ljudi. (Job 2:1–5)
10. Kaj je Bog dovolil s tem, da se je odločil, da ne bo takoj uveljavil svoje vrhovne oblasti?
10 Jehova se je odločil, da ne bo takoj uveljavil svoje vrhovne oblasti, in s tem dal Satanu čas, da dokaže svojo trditev. Prav tako je dal ljudem priložnost, da dokažejo svojo zvestovdanost njegovi vrhovni oblasti. Kaj se je dogajalo, medtem ko so minevala stoletja? Satan je organiziral močno kriminalno združbo. Jehova jo bo nazadnje s Hudičem vred uničil in tako neizpodbitno dokazal, da ima pravico do vrhovne oblasti. Bog Jehova je bil tako prepričan v svoj uspeh, da ga je napovedal takoj po uporu v Edenu. (1. Mojz. 3:15)
11. Kako mnogi ljudje vse od začetka človeške zgodovine gledajo na Jehovovo vrhovnost?
11 Mnogi ljudje so pokazali vero ter s svojo značajnostjo podpirali Jehovovo vrhovnost in prispevali k posvetitvi njegovega imena. Mednje lahko prištevamo Abela, Enoha, Noeta, Abrahama, Saro, Mojzesa, Ruto, Davida, Jezusa, zgodnje Kristusove učence in na milijone današnjih značajnih moških in žensk. Zagovorniki Božje vrhovnosti s svojim življenjem dokazujejo, da je Satan lažnivec, in pomagajo odstranjevati sramoto, ki jo Hudič zvrača na Jehovovo ime, ko se hvali, da lahko vsakogar odvrne od Boga. (Preg. 27:11)
Konec drame je znan
12. Zakaj smo lahko prepričani, da Bog ne bo v nedogled prenašal hudobije?
12 Lahko smo prepričani, da bo Jehova kmalu uveljavil svojo vrhovno oblast. Hudobije namreč ne bo prenašal v nedogled, poleg tega živimo v zadnjih dneh. Jehova je ukrepal proti hudobnim v potopu. Uničil je Sodomo in Gomoro ter faraona in njegove vojaške sile. Tudi Sisera in njegova vojska ter Senaherib in njegove asirske čete niso bili kos Najvišjemu. (1. Mojz. 7:1, 23; 19:24, 25; 2. Mojz. 14:30, 31; Sodn. 4:15, 16; 2. kra. 19:35, 36) Zato smo lahko prepričani, da Bog Jehova ne bo v nedogled trpel tega, da ne spoštujejo njegovega imena in da grdo ravnajo z njegovimi Pričami. Poleg tega danes jasno vidimo znamenje Jezusove navzočnosti in sklenitve te hudobne stvarnosti. (Mat. 24:3)
13. Kaj lahko storimo, da ne bi bili uničeni skupaj z Jehovovimi sovražniki?
13 Da ne bi bili uničeni skupaj z Božjimi sovražniki, moramo dokazati, da smo zvestovdano privrženi Jehovovi vrhovni oblasti. Kako pa lahko to storimo? S tem da ostajamo ločeni od Satanove zločinske vlade in ne dovolimo, da bi nas njegovi predstavniki prestrašili. (Iza. 52:11; Jan. 17:16; Apd. 5:29) Samo tako lahko podpiramo vrhovno oblast našega nebeškega Očeta Jehova in upamo, da nam bo prizanesel, ko bo odstranil sramoto s svojega imena in dokazal, da je Najvišji v vsem vesolju.
14. Kaj odkrivajo različni deli Biblije?
14 Podrobnosti glede človeštva in Jehovove vrhovne oblasti najdemo skozi vso Biblijo. Prva tri poglavja opisujejo ustvaritev in to, kako je človek grešil, zadnja tri pa, kako bo človeštvo ozdravljeno. Vmesne strani nam postrežejo s podrobnostmi o tem, kaj vse je Vrhovni gospod Jehova storil, da bi izpolnil svoj namen s človeštvom, zemljo in vesoljem. Prva Mojzesova knjiga pokaže, kako sta se na svetu pojavila Satan in hudobija, sklepni del knjige Razodetje pa odkriva, kako bo zlo odstranjeno, Hudič uničen, Božja volja pa se bo godila na zemlji, tako kakor se v nebesih. Zares, Biblija odkriva vzrok greha in smrti ter pokaže, kako ju bo Jehova odstranil z zemeljske scene ter nadomestil z brezmejnim veseljem in večnim življenjem, ki čakata značajne ljudi.
15. Kaj moramo storiti, da bi nam konec drame o vrhovni oblasti prinesel blagoslove?
15 Scena tega sveta se bo kmalu povsem spremenila. Po koncu več stoletij dolge drame o vrhovni oblasti se bo spustil zastor. Satan bo odstranjen s prizorišča in čakalo ga bo samo še uničenje. Nedvomno bo obveljala Božja volja. Če želimo od tega imeti koristi in se veseliti mnogih blagoslovov, ki so napovedani v Božji Besedi, se moramo že sedaj postaviti na stran Jehovove vrhovne oblasti. Glede tega ne moremo biti nevtralni. Da bi lahko rekli »Jehova je na moji strani«, moramo biti mi na njegovi. (Ps. 118:6, 7)
Lahko ostanemo značajni!
16. Zakaj smo lahko prepričani, da ljudje zmoremo ostati značajni do Boga?
16 Ljudje lahko podpiramo Jehovovo vrhovno oblast in ostanemo značajni, saj je apostol Pavel napisal: »Doslej se vas ni polastila še nobena skušnjava, ki ne bi bila običajna za ljudi. Toda Bog je zvest, in ne bo dovolil, da bi bili skušani bolj, kakor lahko prenesete, temveč bo poskrbel tudi za izhod iz skušnjave, da jo boste mogli zdržati.« (1. Kor. 10:13) O kakšni skušnjavi je govoril Pavel in kako lahko Bog poskrbi za izhod iz nje?
17.–19. a) Katerim skušnjavam so popustili Izraelci v pustinji? b) Zakaj lahko ostanemo značajni do Jehova?
17 Iz tega, kar so doživeli Izraelci v pustinji, vidimo, da pride do »skušnjave« zaradi okoliščin, ki lahko človeka navedejo na to, da prekrši Božji zakon. (Beri 1. Korinčanom 10:6–10.) Izraelci bi se lahko uprli skušnjavi, ko jim je Jehova po čudežu za cel mesec priskrbel prepelic, vendar so si zaželeli »škodljivih reči«. Nekaj časa so bili resda brez mesa, vendar jim je Bog dajal dovolj mane. Kljub temu so se vdali skušnjavi in se prepustili nebrzdanemu pohlepu, ko so nabirali prepelice. (4. Mojz. 11:19, 20, 31–35)
18 Pred tem, ko je bil Mojzes na gori Sinaj, zato da bi dobil Postavo, so Izraelci postali malikovalci, saj so začeli častiti tele in se vdali čutnim užitkom. Ker ob njih ni bilo vidnega voditelja, jim nihče ni preprečil, da bi se vdali skušnjavi. (2. Mojz. 32:1, 6) Tik pred vstopom v Obljubljeno deželo so Moabke na tisoče Izraelcev zvabile v spolno nemoralo. Takrat je več tisoč Izraelcev umrlo zaradi svojega greha. (4. Mojz. 25:1, 9) Včasih so Izraelci popustili še neki drugi skušnjavi – uporno so se pritoževali. Tako so denimo nekoč govorili proti Mojzesu in celo proti samemu Bogu! (4. Mojz. 21:5) Godrnjali so celo potem, ko je Jehova uničil njihove hudobne rojake: Koraha, Datana, Abirama in tiste, ki so se jim pridružili v uporu. Zmotno so trdili, da je ravnal nepravično, ko jih je usmrtil. Zato je od Božje šibe umrlo 14.700 Izraelcev. (4. Mojz. 16:41, 49)
19 Nobena od pravkar omenjenih skušnjav ni bila takšna, da se ji Izraelci ne bi mogli upreti. Skušnjavi so popustili, ker so izgubili vero in pozabili na Jehova ter na to, da zanje ljubeče skrbi in da so njegove poti pravične. Podobno so tudi skušnjave, s katerimi se spoprijemamo danes, povsem običajne za ljudi. Če se jim prizadevamo upirati in zaupamo Bogu, da nam bo pomagal, lahko ostanemo značajni. O tem smo lahko prepričani, saj je »Bog [. . .] zvest, in ne bo dovolil, da bi bili skušani bolj, kakor lahko prenese[mo]«. Jehova nas ne bo nikoli pustil same in ne bo dovolil, da bi prišli v okoliščine, ko ne bi več zmogli izpolnjevati njegove volje. (Ps. 94:14)
20., 21. Kako Bog poskrbi »za izhod«, ko se znajdemo v skušnjavi?
20 Jehova poskrbi »za izhod« iz skušnjave tako, da nam da moč, da se ji lahko upremo. Preganjalci nas morda telesno trpinčijo, ker želijo, da bi se odpovedali svoji veri. Ob takšnem ravnanju bi nas morda zamikalo, da bi prekršili svoja načela in se s tem ognili nadaljnjim udarcem, trpinčenju ali morebitni smrti. Toda iz tega, kar je Pavel po navdihnjenju zagotovil v 1. Korinčanom 10:13, vemo, da so okoliščine, ki povzročajo skušnjavo, samo začasne. Jehova ne bo dovolil, da bi skušnjava postala tako huda, da mu ne bi mogli ostati zvesti. Lahko nam okrepi vero in da potrebno duhovno moč, da ostanemo značajni.
21 Jehova nas podpira po svojem svetem duhu. Ta duh nas med drugim spomni na svetopisemske misli, ki nam pomagajo upreti se skušnjavi. (Jan. 14:26) Zato ne skrenemo na napačno pot. Razumemo na primer med seboj povezani sporni vprašanji o Jehovovi pravici do vrhovne oblasti in o človekovi značajnosti. Bog je s tem, da je priskrbel takšno spoznanje, že mnogim pomagal, da so ostali zvesti do smrti. Toda zanje izhod iz skušnjave ni bila smrt, ampak to, da jim je Jehova pomagal, da so lahko zdržali do konca in skušnjavi niso popustili. Enako lahko pomaga tudi nam. Pošilja namreč svoje zveste angele, ki opravljajo javno službo, »da strežejo tistim, ki bodo podedovali rešitev«. (Heb. 1:14) V naslednjem članku bomo spoznali, da se lahko samo značajni ljudje veselijo radostne prednosti, da bodo vso večnost podpirali Božjo vrhovno oblast. Če brezpogojno priznavamo Jehova za svojega Vrhovnega gospoda, bomo lahko tudi mi med njimi.
Kako bi odgovoril?
• Zakaj bi morali Jehova priznavati za Vrhovnega gospoda?
• Kaj pomeni to, da smo značajni do Boga?
• Kako vemo, da bo Jehova kmalu uveljavil svojo vrhovno oblast?
• Zakaj lahko glede na to, kar piše v 1. Korinčanom 10:13, ostanemo značajni?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 24]
Satan je napeljal Adama in Evo na to, da sta se uprla Jehovu.
[Slika na strani 26]
Bodimo odločeni podpirati Jehovovo vrhovno oblast.