Jehova sliši klice tistih, ki so skrušenega duha

SALOMON, modri kralj staroveškega Izraela, je napisal, da lahko vsakega od nas »doletijo nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času«. (Prid. 9:11) Tragičen dogodek ali boleča izkušnja lahko hudo pretrese naše življenje. Čustveno uničujoča je denimo lahko nenadna smrt družinskega člana. Žalost in obup utegneta v tednih in mesecih po tem dogodku žalujočega povsem dotolči. Postane lahko tako zmeden, da se čuti nevrednega moliti k Jehovu.

Takšen posameznik potrebuje spodbudo, pozornost in ljubezen. Nanj lahko pomirjujoče delujejo besede psalmista Davida, ki je zapel: »Jehova podpira vse, ki padajo, in dviga vse, ki so potrti.« (Ps. 145:14) Biblija nam pove, da Jehova s svojimi »očmi preletava vso zemljo, da bi pokazal svojo moč v dobro tistih, katerih srce je nerazdeljeno do njega«. (2. krn. 16:9) Jehova je »s tistim, ki je skrušenega in ponižnega duha, da bi ponižnim oživil duha in skrušenim oživil srce«. (Iza. 57:15) Kako pa podpira in tolaži tiste, ki so skrušenega duha?

»Beseda ob pravem času«

Jehova za pomoč ob pravem času na primer poskrbi po krščanski bratovščini. Biblija spodbuja kristjane, naj »tolaži[jo] potrte duše«. (1. Tes. 5:14) Sočutni soverniki lahko z besedami, iz katerih vejeta skrb in ljubezen, pomagajo tistemu, ki doživlja stisko ali žaluje, ohraniti duševno ravnovesje. Tolažilen pogovor, pa četudi je kratek, mu lahko zelo poživi duha. Takšne premišljene besede lahko potrtemu izreče kdo, ki je prestal podobno duševno ali čustveno stisko. Ali pa jih izreče prijatelj, ki dobro pozna njegove okoliščine in je tudi sam v življenju marsikaj doživel. Na takšne praktične načine lahko Jehova poživi duha tistim, ki so skrušeni.

Poglejmo, kaj je doživljal krščanski starešina Alex, ki mu je kmalu po poroki nepričakovano umrla žena zaradi neozdravljive bolezni. Sočuten potujoči nadzornik si je za Alexa vzel čas in ga je tolažil. Tudi sam je izgubil ženo, a se je kasneje ponovno poročil. Pripovedoval mu je o čustvih, ki so ga takrat premagovala. V družbi bratov in sester na oznanjevanju in shodih se je dobro  počutil. Ko pa je prišel v svojo sobo in zaprl vrata za seboj, je bil zelo osamljen. »Kakšno olajšanje je bilo izvedeti, da so moji občutki povsem normalni in da tudi drugi čutijo podobno,« pravi Alex. »Beseda ob pravem času« lahko človeka v stiski zares potolaži in okrepi. (Preg. 15:23)

Alexu pa je želel povedati nekaj spodbudnih besed tudi neki drug krščanski starešina, ki je poznal več posameznikov, ki jim je umrl zakonec. Sočutno in ljubeče je poudaril, da Jehova pozna naše občutke in ve, kaj potrebujemo. »Jehova je ljubeče poskrbel, da se lahko človek, ki čez nekaj mesecev ali let začuti potrebo po življenjskem sopotniku, ponovno poroči,« je dejal ta brat. Seveda pa se nimajo vsi, ki jim je umrl zakonec in si želijo ponovne poroke, možnosti znova poročiti. Ko je Alex razmislil o bratovih besedah, je rekel: »Ko se spomniš, da je bil Jehova tisti, ki je ljubeče uredil, da se lahko ovdoveli zakonec znova poroči, si osvobojen vseh občutkov krivde, da bi se s ponovno poroko izneveril svojemu zakoncu ali Jehovovi zakonski ureditvi.« (1. Kor. 7:8, 9, 39)

Psalmist David, ki je prestal mnogo preizkušenj in težav, je dejal: »Jehova upira oči v pravične in nagiba ušesa k njihovemu klicu na pomoč. [. . .] Tiste, ki so skrušenega duha, rešuje.« (Ps. 34:15, 18) Jehova lahko na klice tistega, ki je skrušenega duha, zagotovo odgovori ob pravem času, in to s preudarnimi in sprevidevnimi besedami sočutnih in zrelih kristjanov. Takšna pomoč je zares dragocena in praktična.

V pomoč so krščanski shodi

Potrt človek je dovzeten za negativne misli, zaradi katerih se lahko osami. Toda v Pregovorih 18:1 najdemo tole svarilo: »Kdor se osamlja, gre za lastnimi sebičnimi željami in nasprotuje vsej modrosti.« Alex je priznal: »Ko izgubiš zakonca, te preplavijo negativne misli.« Spominja se, da se je spraševal: »‚Ali bi lahko storil kaj drugače?  Ali bi lahko bil še bolj pozoren in razumevajoč?‘ Nisem želel biti sam. Nisem želel biti samski. Zelo težko je zatreti takšne misli, saj se vsak dan znova spomniš na to, da si sam.«

Tisti, ki je skrušenega duha, bolj kot kdaj prej potrebuje zdravo družbo. Najde jo lahko na krščanskih shodih. Tam svoj um polnimo s pozitivnimi in krepilnimi mislimi, ki prihajajo od Boga.

Krščanski shodi nam pomagajo, da na svoje okoliščine gledamo uravnovešeno. Ko prisluhnemo biblijskim odlomkom in o njih poglobljeno premišljujemo, se ne osredinjamo več le na svoje trpljenje, temveč na najpomembnejši sporni vprašanji – na opravičenje Jehovove vrhovne oblasti in posvetitev njegovega imena. Poleg tega smo med duhovnim poukom okrepljeni, saj se zavedamo, da Jehova zagotovo ve za našo stisko in povsem razume naše občutke, četudi tega drugi bratje in sestre ne morejo. Jehova ve, da »bolečina v srcu [. . .] zlomi duha«. (Preg. 15:13) Pravi Bog nam želi pomagati, to pa nas spodbudi in nam da moči, da gremo naprej. (Ps. 27:14)

Ko so sovražniki hudo pritiskali na kralja Davida, je vpil k Bogu: »Duh v meni slabi, srce v moji notranjosti je otrpnilo.« (Ps. 143:4) Nesreče človeku pogosto izpijejo vso fizično in čustveno moč; lahko mu celo otopijo srce. Zaradi žalovanja utegne posameznik zboleti ali pa za dlje časa fizično oslabi. Lahko smo prepričani, da nam bo Jehova pomagal prenesti bolečino. (Ps. 41:1–3) Resda Bog danes nikogar čudežno ne ozdravi, vendar pa trpečemu daje potrebno modrost in pogum, da se lahko spoprijema s svojimi okoliščinami. Ne pozabimo, da se je David, ko so ga bremenile nadloge, obrnil na Jehova. Takole je pel: »Spominjam se davnih dni, o vseh tvojih dejanjih premišljujem, razmišljam o delu tvojih rok.« (Ps. 143:5)

Dejstvo, da so bili psalmistovi občutki po navdihnjenju zapisani v Božjo Besedo, kaže na to, da Jehova razume, kako se počutimo. Je pa tudi zagotovilo za to, da prisluhne našim prošnjam. Podpiral nas bo, če bomo sprejeli njegovo pomoč. (Ps. 55:22)

»Nenehno molite«

V Jakobu 4:8 piše: »Približajte se Bogu, in se vam bo približal.« Bogu se lahko približamo tudi z molitvijo. Apostol Pavel nam prigovarja: »Nenehno molite.« (1. Tes. 5:17) Če pa nam je težko ubesediti občutke, lahko »duh sam posreduje za nas pri naših neizrečenih vzdihih«. (Rim. 8:26, 27) Jehova zagotovo razume, kako se počutimo.

Monika, ki si je z Jehovom tako blizu, pravi: »Molitev, branje Biblije in osebno preučevanje mi je pomagalo, da je Jehova postal moj najboljši prijatelj. Postal mi je tako resničen, da lahko nenehno vidim njegovo roko v svojem življenju. V veliko tolažbo mi je vedeti, da me razume celo takrat, ko ne znam povsem razložiti, kako se počutim. Njegovi prijaznosti in blagoslovom ni konca.«

Zato vsekakor prisluhnimo ljubečim in tolažilnim besedam sokristjanov, upoštevajmo prijazne nasvete in opomine, ki krepijo vero in jih dobimo na krščanskih shodih, ter izlijmo svoje srce Jehovu v molitvi. Z vso to času primerno pomočjo nam Jehova kaže, da mu je mar za nas. Alex iz lastne izkušnje pove: »Če s pridom izkoristimo vse, kar nam Bog Jehova daje, zato da bi ostali duhovno močni, bomo dobili ‚moč, ki presega običajno,‘ in tako zdržali vsako preizkušnjo.« (2. Kor. 4:7)

[Okvir/Slika na strani 18]

Tolažba za tiste, ki so skrušenega duha

V psalmih najdemo veliko izrazov, ki opisujejo človeške občutke, pa tudi večkrat ponovljena zagotovila, da Jehova sliši klice skrušenih, ki so v hudi čustveni stiski. Razmisli o naslednjih verzih:

»V svoji stiski sem klical Jehova, k svojemu Bogu sem vpil na pomoč. Iz svojega templja je zaslišal moj glas, in ko sem pred njim klical na pomoč, mu je to prišlo do ušes.« (Ps. 18:6)

»Jehova je blizu njim, ki so strtega srca, in tiste, ki so skrušenega duha, rešuje.« (Ps. 34:18)

»[Jehova] zdravi tiste, ki so potrtega srca, obvezuje jim boleče rane.« (Ps. 147:3)

[Slika na strani 17]

»Beseda ob pravem času« je v stiski zelo tolažilna.