Kaj bo tvoj otrok odgovoril?

STARŠI: V Stražnem stolpu, 15. januar 2010, strani 16–20, smo omenili, da je dobro, če imajo starši s svojimi otroki praktične vaje. V tem članku pa so navedeni predlogi, ki vam bodo pomagali, da boste lahko svoje otroke pripravili na različne preizkušnje, s katerimi se spoprijemajo v šoli. Morda se boste odločili, da boste med družinskim čaščenjem z otroki vadili, kako se lahko nanje odzovejo.

OTROCI Jehovovih prič se spoprijemajo s številnimi izzivi. Sošolci jih večkrat sprašujejo, zakaj ne sodelujejo pri dejavnostih, kot so petje himne, praznovanje rojstnih dni in priprave na praznike. Če bi kaj takega vprašali tvojega otroka, kako bi jim odgovoril?

Nekateri otroci Prič enostavno rečejo: »Tega ne smem početi. Moja vera mi to prepoveduje.« Takšne otroke moramo pohvaliti, ker se tako neomajno zavzemajo za to, kar je prav. S svojim odgovorom lahko preprečijo, da bi jih sošolci še naprej spraševali. Toda Biblija nas spodbuja, naj bomo pripravljeni na to, »da se zagovarja[mo] pred vsakim, ki bi od [. . .] [nas] hotel izvedeti razlog« za naše verovanje. (1. Pet. 3:15) To pa pomeni veliko več od preprostega »Tega ne smem«. Četudi se nekateri ne bodo strinjali z nami, pa bodo drugi morda želeli izvedeti, zakaj smo se tako odločili.

Mnogi mladi Priče so svoje sošolce seznanili z biblijskimi pripovedmi tako, da so uporabili publikacije, kot je knjiga Uči se od Velikega učitelja. Te pripovedi so lahko mladim Pričam v pomoč, ko želijo razložiti, zakaj določene stvari počnejo oziroma jih ne počnejo. Nekateri učenci pozorno prisluhnejo biblijskim zgodbam in mnogi so tako začeli preučevati Biblijo. Drugim učencem pa je morda težko poslušati celotno biblijsko zgodbo. Brez podrobnega pojasnila so nekatere biblijske pripovedi otrokom, ki še hodijo v šolo, morda težko razumljive. Ko je enajstletno Minhee prijateljica povabila na zabavo za rojstni dan, ji je ta odgovorila: »V Bibliji ne piše, naj praznujemo rojstne dni. Janez Krstnik, ki je omenjen v Bibliji, je bil med praznovanjem rojstnega dne umorjen.« Vendar se Minhee spominja, da prijateljica njenega odgovora ni ravno razumela.

Včasih je otroku lažje, če sošolcu pokaže sliko ali zgodbo v eni od naših knjig. Kaj pa, če vodstvo šole ne želi, da otroci v šolo prinašajo verske publikacije in jih kažejo drugim učencem? Ali lahko naši otroci učinkovito pričujejo tudi brez publikacij? Kako lahko pomagaš svojim otrokom, da se bodo znali zagovarjati?

Skupaj vadite

Otrokom bo v pomoč, če bodo doma vadili. Starši lahko igrajo vlogo sošolcev. Ko bodo otroci skušali zagovarjati svojo vero, jih bodo starši pohvalili za trud ter jim pokazali, kako lahko še učinkoviteje pojasnijo svoj pogled in zakaj je to dobro  storiti. Predlagaj jim na primer, naj se izražajo z besedami, ki jih bodo učenci njihove starosti lahko razumeli. Devetletni Joshua pravi, da njegovi sošolci niso razumeli besed, kot sta »vest« in »zvestovdanost«. Zato je moral v pogovoru z njimi uporabljati preprostejše besede. (1. Kor. 14:9)

Nekateri sošolci, ki bi radi kaj izvedeli, se morda hitro naveličajo poslušati, če je odgovor predolg. Mladi Priče lahko ohranijo njihovo zanimanje živo, če jih pritegnejo v pogovor. Desetletna Haneul pravi: »Moji sošolci imajo raje pogovor kakor razlago.« Otrok se bo lahko z njimi pogovarjal, če jim bo postavljal vprašanja in nato pozorno prisluhnil njihovemu mnenju.

Spodaj navedeni dialogi kažejo, kako se lahko otroci Prič pogovarjajo s svojimi sošolci. Ni se jih treba naučiti na pamet – niti dva otroka nista enaka in različne okoliščine zahtevajo različne odgovore. Zato naj bi mladi Priče osvojili misel ter jo skušali povedati s  svojimi besedami, in to tako, da bo primerno okoliščinam in sošolcem. Če imaš otroke, ki še hodijo v šolo, skušaj z njimi uprizoriti te pogovore.

Poučevanje otrok zahteva čas in trud. Krščanski starši želijo svojim otrokom vcepiti biblijska načela in jim skušajo pomagati, da bi po njih tudi živeli. (5. Mojz. 6:7; 2. Tim. 3:14)

Pri naslednjem družinskem čaščenju torej skušaj s svojimi otroki vaditi dialoge iz okvirja. Ugotovil boš, da je to lahko zelo učinkovito. Zapomni si: namen tega ni, da bi se tvoj otrok na pamet naučil besede ali odgovore. Pravzaprav lahko kako okoliščino večkrat odigrate, pri čemer se vsakič drugače odzovi in opazuj, ali se tvoji otroci znajo temu prilagoditi. Ko skušajo pojasniti, zakaj v nekaj verujejo, jim pomagaj, da bodo pri tem razumni in taktni. Tako boš svoje otroke sčasoma naučil, kako naj svoje prepričanje zagovarjajo pred sošolci, sosedi in učitelji.

[Okvir/slike na straneh 4, 5]

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI

Monika: »Zdravo, Jan! Rada bi te povabila na zabavo.«

Jan: »Hvala za povabilo, Monika. Ali te lahko vprašam, za kakšno zabavo gre?«

Monika: »Imam rojstni dan in prirejam res super zabavo.«

Jan: »Ne bi te rad razočaral, vendar ne morem priti, ker ne praznujem rojstnih dni.«

Monika: »Zakaj pa ne? Zabave so vendar tako v redu.«

Jan: »Tudi meni so všeč. Toda ker sem Jehovova priča, želim posnemati Jezusa, on pa ni praznoval svojega rojstnega dneva. Zato tudi jaz ne praznujem rojstnih dni.«

Monika: »Toda ali ne bi mogel vseeno priti na zabavo? Ni treba, da mi prineseš darilo ali izkažeš kako posebno pozornost.«

Jan: »Ne, ne morem priti. Veš, zame je pomembno, da upoštevam Sveto pismo. V njem piše, da Jezusovi sledilci niso praznovali rojstnih dni niti niso hodili na takšne zabave.«

Monika: »Hočeš reči, da ne bi smela imeti zabave za rojstni dan?«

Jan: »O tem se moraš sama odločiti. Pri nas doma smo se pač odločili, da rojstnih dni ne bomo praznovali.«

Monika: »Ali potem od svojih staršev nikoli ne dobiš nobenih daril?«

Jan: »Seveda jih dobim. Toda moja starša ne čakata do mojega rojstnega dneva. Obdarita me, kadar koli to želita. Saj res, Monika, ali bi želela izvedeti, kako so začeli praznovati rojstne dneve?«

Monika: »A ti veš?«

Jan: »Ja, poznam zanimivo zgodbo o rojstnem dnevu, ki so ga praznovali nekoč v daljni preteklosti, in jutri ti jo lahko povem.«

DRŽAVNA HIMNA

Sandra: »Katja, zakaj ne poješ državne himne?«

Katja: »Lepo, da si me vprašala. Toda ali lahko jaz najprej tebe vprašam, zakaj jo ti poješ?«

Sandra: »Ker imam rada svojo državo in jo spoštujem. Ali je ti ne spoštuješ?«

Katja: »Seveda jo. Vendar ljudje ne pojemo pesmi prav vsakomur in vsemu, kar spoštujemo, ali ne?«

Sandra: »Jasno, da ne. Vendar pa mislim, da ni nič narobe, če človek poje državno himno.«

Katja: »Veliko ljudi meni, da je njihova država najboljša na svetu. Zanjo bi vse naredili. Jaz pa ne mislim tako. Nikoli ne bi sodelovala v vojni in žrtvovala življenja za svojo državo. Bog ne mara vojn in nacionalizma, in jaz tudi ne. Zato sem se odločila, da ne bom pela državne himne, pa čeprav spoštujem svojo državo.«

Sandra: »Razumem.«

Katja: »Sandra, vesela sem, da si načela to temo. Če te bo še kdaj zanimalo, zakaj nekatere stvari počnem, drugih pa ne, me kar vprašaj. Mimogrede, ali veš, da v Svetem pismu piše, da je v davni preteklosti babilonski kralj ukazal ljudem, naj se priklonijo podobi, ki jo je dal narediti? Nekateri se niso priklonili, čeprav jim je zaradi tega grozila smrt.«

Sandra: »Res? In kaj se je z njimi zgodilo?«

Katja: »O tem ti lahko kaj več povem med odmorom za kosilo.«

POLITIKA

Marko: »Tilen, če bi že lahko volil, za katerega kandidata bi se odločil?«

Tilen: »Za nobenega.«

Marko: »Zakaj ne?«

Tilen: »Zato ker sem svojega že izvolil.«

Marko: »Kako, če pa še ne moreš voliti?«

Tilen: »V tem primeru lahko. Izbral sem najboljšo vlado, kar jih je.«

Marko: »Katero pa?«

Tilen: »Tisto, ki jo vodi Jezus. Mislim, da je on idealen za to vlogo. Te zanima, zakaj?«

Marko: »Kaj pa vem, niti ne.«

Tilen: »No, če te pa kdaj bo, ti bom z veseljem povedal.«

[Slika]

»Zdravo, Jan! Rada bi te povabila na zabavo.«

[Slika na strani 3]

»Zakaj ne poješ državne himne?«